Sladkorna bolezen

Sladkorna bolezen se pojavlja vse pogosteje, na kar nakazuje npr. porast števila oseb, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja od leta 2010 do 2023 za 37,1 odstotka.

Še posebej pričakujemo tudi v bodoče naraščanje števila prebivalcev s sladkorno boleznijo, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu. Strmo pa  narašča tudi pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti. Rečemo lahko, da sladkorna bolezen zagotovo tudi v Sloveniji predstavlja velik izziv.

Sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov obolelih, se pojavlja v odrasli dobi, s staranjem delež strmo narašča. Glede na neugodni življenjski slog mladih ljudi ter otrok in mladostnikov, ki je povezan tudi s povečevanjem telesne teže in pomanjkanjem gibanja, se starostna meja ob pojavu sladkorne bolezni v prihodnje lahko zniža, ter še dodatno poveča breme sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen tipa 1 je še vedno najpogostejša sladkorna  bolezen otrok in mladostnikov, čeprav se lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju.

Neobičajno izražena žeja, pogosto uriniranje in nehotena hitra izguba telesne teže so težave, ki opozorijo na možnost previsokega krvnega sladkorja, če se pojavijo hkrati. Pojavijo se, ko se nivo krvnega sladkorja dvigne preko 10 mmol/l. Takšne težave so lahko zelo izrazite in k zdravniku običajno hitro pripeljejo osebo z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 1. Prava težava sladkorne bolezni tipa 2 pa je ravno v tem, da je krvni sladkor več let že lahko previsok, vendar ne toliko, da bi oseba to zaznala. Zato je potrebno, da se posameznik redno udeležuje preventivnih pregledov, ki jih izvajajo v timu družinske medicine, saj se ob tem pregledu preveri tudi morebitna prisotnost sladkorne bolezni tipa 2 in stanj, ki predstavljajo večje tveganje zanjo.

Pri tipu 1 pride do hitrega propadanja beta celic trebušne slinavke, tekom nekaj dni ali tednov. Tako so ob pojavu bolezni težave izrazite, zato oseba hitro poišče pomoč v zdravstvu. Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa se krvni sladkor dviguje zelo počasi, lahko tekom let. Posamezniku nekoliko previsoke vrednosti krvnega sladkorja ne povzročajo težav, čeprav tihe začetne poškodbe na žilju že nastajajo. Ta težave po navadi zazna šele, ko je krvni sladkor že zelo visok, preko 10 mmol/l, kar se lahko zgodi šele čez nekaj let. To je izgubljena priložnost. Sladkorno bolezen tipa 2 je nujno odkriti takoj, ko se pojavi. Odkrivanje v Sloveniji sistematično poteka med preventivnimi pregledi, ki jih izvajajo vsi zdravniki specialisti družinske medicine in diplomirane medicinske sestre, ki z njimi delajo v ambulantah družinske medicine. Tip sladkorne bolezni praviloma določimo glede na klinični potek, redkeje so potrebne še dodatne preiskave.

Previsok krvni sladkor pri sladkorni bolezni tipa 1 zdravimo z insulinom, s katerim se oboleli zdravi vse od pojava bolezni in nato vsa desetletja življenja, skozi vsa življenjska obdobja. Pri sladkorni bolezni tipa 2 o načinu zdravljenja odloča njen klinični potek in stanje ob odkritju. Če jo odkrijemo dovolj zgodaj, ko je delovanje beta celic trebušne slinavke še vedno dobro ohranjeno, lahko prehodno zadošča prilagoditev prehrane, gibanja oziroma telesne teže. Glede na napredujoče propadanje beta celic pa je slej kot prej potrebno zdravljenje z zdravili, ki delujejo preko različnih mehanizmov. Nekatere so v obliki tablet, druge je potrebno vbrizgavati v podkožje. Ko učinki teh zdravil izzvenijo, tudi pri sladkorni bolezni tipa 2 bolnik potrebuje zdravljenje z insulinom. Poleg uravnavanja krvnega sladkorja pa vse osebe s sladkorno boleznijo vsekakor potrebujejo tudi zdravljenje previsokega krvnega tlaka in maščob/holesterola.

Skrb za prehrano in gibanje sta nujna sestavna dela uspešnega zdravljenja sladkorne bolezni, saj ugodno vplivata na mnoge presnovne procese. Poleg tega lahko ustrezno umeščena skrb za telo in duha zmanjšuje stres in ima splošen ugoden vpliv na vsakega posameznika.

Za izboljšanje urejenosti glikemije, vzdrževanje primerne telesne mase in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih zapletov osebam s sladkorno boleznijo svetujemo vsaj 150 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti (od 50 do 70% maksimalne srčne frekvence) tedensko. Za dodatne ugodne učinke na zdravje svetujemo vsaj 300 minut zmerno intenzivne telesne dejavnosti tedensko. Telesna dejavnost naj bo enakomerno razporejena preko vsaj treh dni v tednu, med dvema vadbama pa naj ne mineta več kot dva dneva brez dejavnosti (Ugodni učinki telesne dejavnosti namreč v dveh dneh že izzvenijo; enkrat tedenska daljša telesna dejavnost ne more nadomestiti rednega, vsakodnevnega gibanja. Svetujemo tudi izvajanje vaj za mišično moč vsaj dvakrat tedensko. Svetovanje naj po možnosti izvaja za to usposobljen strokovnjak (fizioterapevt, kineziolog, diplomirana medicinska sestra oziroma zdravstvenik s specialnimi znanji). Osebe s sladkorno boleznijo potrebujejo njim razumljivo in osebno prilagojeno izobraževanje o telesni dejavnosti, ki je primerna njihovemu zdravstvenemu stanju in telesni pripravljenosti. Vedno določimo individualne cilje. Zelo pomembna je zmernost, spodbujamo postopno stopnjevanje telesne dejavnosti glede na posameznikove želje in sposobnosti. V zvezi z nastankom sladkorne bolezni tipa 2 je gibanje zelo pomemben zaščitni dejavnik, ki je ugoden za telo ter neodvisen od telesne teže.

Sladkorno bolezen tipa 2 lahko odložimo na kasnejše obdobje oziroma jo preprečimo,  pri čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela s sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo kasnejše zaplete v razvoju bolezni.

Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa zaenkrat žal še ne poznamo.

Sladkorna bolezen tekom let povzroči  okvaro drobnih žil in notranje stene velikih žil. Na ta način poškoduje očesno ozadje, ledvica, oživčenje, ter zmanjša prekrvitev možganov, srčne mišice in nog. Sočasna okvara prekrvavitve in oživčenja nog skupaj z okužbo lahko privede do amputacije dela spodnje okončine. Sladkorna bolezen v razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja. Sladkorna bolezen predstavlja pomemben dejavnik pri nastanku bolezni srca in žilja, pri katerih je potek pri osebah s sladkorno boleznijo težji kot pri ljudeh brez nje. Dobra novice je, da lahko z ustreznim zdravljenjem previsokega krvnega sladkorja ter hkrati povišanega krvnega tlaka in krvnih maščob/holesterola bistveno zmanjšamo tveganje za pojav zapletov. Z rednim pregledovanjem očesnega ozadja, delovanja ledvic ter preverjanjem oživčenja in prekrvitve nog ter preverjanjem drugih znakov bolezni srca in žilja lahko zaplete odkrijemo v tako zgodnji fazi, da z zdravljenjem preprečimo najhujše oblike.

Sladkorna bolezen traja celo življenje, zdravljenje je kompleksno in zahteva posameznikovo polno sodelovanje, pogosto pa tudi sodelovanje njegovih bližnjih. Kako s sladkorno boleznijo preživeti čim bolje? Tovrstno podporo na področju sladkorne bolezni imenujemo edukacija,  s katero posameznika usposabljamo za samostojno vodenje sladkorne bolezni, podpiramo njegovo za samooskrbo glede sladkorne bolezni. V edukaciji se prepletajo izobraževanje (oseba izve verodostojne informacije), usposabljanje za izvajanje veščin (izbor prehrane, zagotavljanje rednost pri gibanju, ter specifične veščine npr. dajanje insulina, prilagoditev prehrane glede na izmerjene vrednosti krvnega sladkorja), grajenje notranje motivacije za izvajanje teh aktivnosti ter podpora dejanskim dolgoročnim spremembam. Osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 izvedo kratke informacije o svoji bolezni pri svojem izbranem zdravniku specialistu družinske medicine in diplomirani medicinski sestri. Na voljo sta tudi dva programa, ki se izvajata v vseh centrih za krepitev zdravja oziroma zdravstveno-vzgojnih centrih v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Več informacij, kje in kako ta programa potekata, lahko najdete na naslednji povezavi. Če je potrebno zdravljenje v specialističnem diabetološkem timu, te vsebine nadgradita specialist diabetolog in posebej usposobljena medicinska sestra (v običajnem jeziku ji rečemo »edukatorka«). Osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 in nosečnice s sladkorno boleznijo se vedno oskrbujejo v specialističnem diabetološkem timu, kjer poteka tudi ustrezna edukacija.

Podobno obstaja tudi podpora za osebe, ki še nimajo sladkorne bolezni, vendar je njihov krvni sladkor že previsok – osebe z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo. Tudi tem osebam je namenjen eden od programov v centru za krepitev zdravja oziroma v zdravstveno-vzgojnem centru. Več informacij o programu Zvišan krvni sladkor lahko najdete na naslednji povezavi.