Okužbe s HPV povzročajo šest vrst raka tako pri ženskah kot pri moških. Tekom življenja se s HPV vsaj enkrat okuži večina ljudi. Pogostost okužb je največja v starosti od 15 do 25 let. Zdravila za okužbo s HPV ni, lahko pa okužbo učinkovito preprečimo s cepljenjem.
Humani papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi pride v stik večina spolno aktivnih oseb. Poznamo več kot 200 različnih genotipov HPV, od tega približno 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, zadnjika in ustnega dela žrela.
Okužba s HPV v večini primerov poteka brez simptomov in znakov, lahko pa privede do nastanka predrakavih ter rakavih sprememb. HPV so glavni vzrok za nastanek genitalnih bradavic in raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov in papilomov grla, tako pri moških kot pri ženskah.
HPV se prenašajo s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih. Večina spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV. Večina ljudi se okuži že kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih med 15 in 25 let. Okužba je pogosta pri moških in ženskah.
Ker okužba v večini primerov poteka brez simptomov in znakov, večina ljudi niti ne ve, da so okuženi s HPV, kljub temu pa lahko prenesejo okužbo na svojega spolnega partnerja. S HPV se namreč lahko okužimo tudi v primeru, če partner nima nobenih simptomov in znakov okužbe.
Okužbe s HPV povzročajo šest vrst rakov. To so rak materničnega vratu, rak penisa, rak nožnice, rak zunanjega ženskega spolovila, rak zadnjika in rak ustnega dela žrela pri ženskah in pri moških.
Najpogostejši rak, ki ga povzročajo okužbe s HPV, je rak na materničnem vratu. Praktično vsi primeri raka materničnega vratu (99%) so vzročno povezani z okužbo s HPV. Rak materničnega vratu je enajsti najpogostejši rak pri ženskah in četrti najpogostejši rak pri mladih ženskah (25-49 let) v Evropi, pojavlja se zlasti pri mlajših ženskah v rodni dobi.
V Sloveniji na leto za rakom materničnega vratu zboli 110 do 120 žensk, med 40 in 50 jih umre. Poleg tega se v Sloveniji na leto operativno zdravi preko 1600 žensk, pri katerih so bile odkrite predrakave spremembe, ki so posledica dolgotrajne okužbe z enim od nevarnejših genotipov HPV.
Možnosti za okužbo s HPV lahko zmanjšamo tako, da upoštevamo ABC princip varne in zdrave spolnosti:
A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo,
B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje za okužbe s HPV in tudi druge spolno prenosljive okužbe),
C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaščito tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami (kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma).
Eden najbolj učinkovitih ukrepov za preprečevanje okužb s HPV in njenih posledic je cepljenje proti HPV.
Za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, kot npr. predrakave spremembe materničnega vratu in rak materničnega vratu ter genitalne bradavice.
Pred okužbo s HPV se je možno zaščititi s cepljenjem. V Sloveniji je na voljo devetvalentno cepivo. To varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere rake spolovil, danke in ustnega dela žrela. Cepivo ščiti tudi pred dvema genotipoma HPV, ki povzročata genitalne bradavice.
Cepljenje proti HPV se izvaja ob sistematskem pregledu pri dekletih in fantih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, pa tudi dekletih in fantih, ki še niso bili cepljeni, na sistematskem pregledu v 1. in 3. letnik srednje šole. Brezplačno se lahko cepijo tudi mladi, ki še niso dopolnili 26. let in še niso bili cepljeni.
Za vse ostale, ki bi se želeli zaščititi proti HPV, je cepljenje samoplačniško.
Mladi odrasli, ki še niso dopolnili 26. let, naj se glede cepljenja proti HPV dogovorijo s svojim izbranim zdravnikom. Cepljenje opravljajo tudi drugi zdravniki – npr. nekateri ginekologi in cepilne ambulante/cepilni centri v nekaterih zdravstvenih ustanovah.
Cepljenje proti HPV izjemno učinkovito, varno in dolgotrajno zaščiti pred okužbo z genotipi HPV, vsebovanimi v cepivu. To potrjujejo rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo. V teh državah so do sedaj opazili zmanjševanje pojavnosti genitalnih okužb s HPV v populaciji mladih, zmanjševanje pojavnosti genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, upadanje pogostosti predrakavih sprememb materničnega vratu ter zmanjšano pojavnosti s HPV povezanih rakov pri cepljenih ženskah v primerjavi z necepljenimi ženskami.
Cepljenje je najbolj učinkovito, ko posamezniki še niso izpostavljeni okužbi s HPV. Prav tako je imunski odziv na cepljenje proti HPV najboljši v starosti od devet do 15 let. Takrat za zaščito zadostujeta dva odmerka cepiva. Za starejše od 15 let so potrebni trije odmerki cepiva proti HPV.
Raziskave so pokazale, da je pri ženskah, ki so bile cepljene v zgodnjem mladostništvu, pojavnost raka materničnega vratu za skoraj 90 odstotkov manjša v primerjavi z necepljenimi ženskami. Pri ženskah, ki so se cepile kasneje (pri večji starosti), je bila učinkovitost cepljenja manjša.
Okužba s HPV lahko pri moških povzroča raka zadnjika, penisa, raka ustnega dela žrela in genitalne bradavice. Cepljenje fantov proti okužbam s HPV lahko zmanjša pojavljanje teh obolenj. Dobra precepljenost obeh spolov je pomembna za preprečevanje širjenja okužb in zmanjšanje pojavljanja določenih rakov in drugih s HPV povezanih obolenj pri mladih.
Odločitev za ne-cepljenje ima lahko posledice za zdravje vašega otroka. Posameznik, ki ni bil cepljen, ima bistveno večje tveganje, da bo zbolel za določenimi raki ali predrakavimi spremembami, in tudi večje tveganje za druge bolezni, ki so povezane s HPV, pa tudi za zaplete po zdravljenju.
Bolj podrobno o HPV in cepljenju proti HPV si lahko preberete na naslednji povezavi.
Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu – ZORA
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
