V maju dva primera ošpic, skupaj letos 11

Bolezen se prenaša neposredno ali posredno s kužnimi kapljicami izločkov nosu in žrela okužene osebe (kihanje, kašljanje). Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih, kot so vrtci, šole, množične prireditve. Osebe, ki prebolijo ošpice, so trajno zaščitene proti tej bolezni.

Največje tveganje za zaplete in tudi smrt je pri dojenčkih in imunsko oslabljenih osebah. Zapleti se pojavijo pri približno 30 odstotkih primerov. Bolezen pri novorojenčkih in dojenčkih lahko povzroči hudo drisko z dehidracijo. Pri otrocih se kot zaplet lahko pojavi vnetje srednjega ušesa ali pljučnica, ki je najpogosteje vzrok za smrt. Redkeje se kot zaplet lahko razvije tudi vnetje osrednjega živčevja.

Inkubacija in potek bolezni

Od okužbe do prvih znakov bolezni traja približno 10 dni, lahko od 7 do 18 dni. Začetek bolezni je nenaden, z visoko vročino, hudim glavobolom, utrujenostjo, nahodom, vnetjem očesnih veznic in kašljem. Sledi pojav izpuščaja v ustih na mehkem nebu, jezičku, po nebnicah. Drugi in tretji dan bolezni se pojavijo značilne t. i. Koplikove pege, to so majhne bele pege, ki jih najdemo na sluznici nasproti kočnikov. Štirinajsti dan po okužbi se pojavi izpuščaj na koži, ki traja do sedem dni. Bolniki so ob nastajanju izpuščaja močno prizadeti in imajo visoko vročino.

Zdravljenje

Na voljo je le podporno zdravljenje, bolnik mora počivati in piti dovolj tekočine, da prepreči dehidracijo.  Antibiotiki so potrebni le pri bakterijskih zapletih ošpic (vnetje srednjega ušesa, pljučnica …).

Pojavljanje ošpic

Cepljenje proti ošpicam se je v Sloveniji začelo leta 1968. Pojavnost bolezni se je po tem letu bistveno zmanjšala. V letu 1974 je bila v program cepljenja uvedena revakcinacija proti ošpicam za otroke v 4. ali 5. letu starosti, ki so že bili enkrat cepljeni. Tako so osebe, rojene 1969 in pozneje, praviloma prejele dva odmerka cepiva proti ošpicam.

Od uvedbe cepljenja pojavnost ošpic ves čas pada, razen v letih 1973, 1976/1977, 1984 in 1994/1995, ko so bili vnovič zabeleženi prehodni epidemični skoki. V zadnjih desetletjih je bila pojavnost ošpic v Sloveniji zelo nizka, od leta 2000 do 2009 pa ni bil zabeležen noben primer.