Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Pojav oslovskega kašlja v zadnjih letih
V letu 2022 je bilo prijavljenih 51 primerov oslovskega kašlja, kar je malo v primerjavi s številom prijav v letih pred pandemijo covida-19. Najmanjše število prijavljenih primerov smo zabeležili v letu 2021 (pandemija covida-19), in sicer 6 primerov oslovskega kašlja. Podatki za pretekla leta so objavljeni v letnih poročilih na naslednji povezavi in tukaj.
Precepljenost proti oslovskemu kašlju
V pandemiji covida-19 smo zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti. Najnižjo precepljenost s šestvalentnim cepivom smo zabeležili v letu 2021 (86,4 %), v letu 2022 je bila precepljenost nekoliko večja (89,2%), vendar še vedno precej nižja kot pred pandemijo covida-19. Podatki o precepljenosti so objavljeni na naslednji povezavi.
Precepljenost nosečnic
V letu 2020 je bilo v Sloveniji pri nosečnicah opravljenih 1.075 cepljenj (Spremljanje precepljenosti (deleža cepljenih)). Cepljenje proti oslovskemu kašlju priporočamo nosečnicam v vsaki nosečnosti, čimprej po 24. tednu nosečnosti. Nosečnice se proti oslovskemu kašlju (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) lahko cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi.
Kako se lahko zaščitimo pred to boleznijo?
Cepljenje proti oslovskemu kašlju
Najučinkovitejša zaščita pred oslovskim kašljem je cepljenje. Pri otrocih, mlajših od 5 let, se za cepljenje proti oslovskemu kašlju uporablja 6-valentno cepivo (proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusu influence tipa b in hepatitisu B), pri otrocih, starih 5 let in več ter odraslih pa kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Cepivo pomaga razviti imunost proti bakteriji Bordetella pertussis, kar zmanjšuje tveganje za okužbo in hkrati zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi.
Cepljenje v nosečnosti
Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju povzroči nastanek protiteles, ki se med nosečnostjo preko posteljice prenesejo na razvijajoči plod. Ta protitelesa ščitijo novorojenčka pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja – hudi napadi z rigajočim kašljem z dušenjem v prvih mesecih življenja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti 3 mesecev. Cepljenje (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti.
Cepljenje oseb, ki so v bližnjem stiku z novorojenčkom ali dojenčkom
Osebe, ki so v rednem stiku z novorojenčkom in dojenčki, kot so starši, babice, dedki in druge osebe, ki skrbijo zanje, naj razmislijo o cepljenju. S tem zmanjšajo tveganje za prenos bolezni na najranljivejšo skupino.
Cepljenje zdravstvenih delavcev
Posebej priporočljivo je cepljenje za zdravstvene delavce na specializiranih oddelkih (neonatalni, infektološki, pediatrični), kjer se zdravijo najbolj ogrožene skupine, vključno z novorojenčki, nedonošenčki in dojenčki.
Skrbimo za higieno
Redno umivanje rok je pomembno tudi za preprečevanje širjenja oslovskega kašlja. Bakterija se širi s kužnimi kapljicami (ki nastanejo npr. pri kašljanju, kihanju in glasnem govorjenju), z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, izjemoma posredno, preko sveže onesnaženih predmetov. Pomembno je ohranjati higieno, še posebej v obdobjih, ko je število primerov oslovskega kašlja povečano.
Izolacija bolnikov in zgodnje zdravljenje
Osebe, pri katerih obstaja sum na oslovski kašelj, naj se izolirajo od drugih, dokler ne prenehajo kašljati ali dokler ne mine pet dni od pričetka antibiotičnega zdravljenja.
Antibiotično zdravljenje
Oslovski kašelj lahko zdravimo z antibiotiki. Pri zdravljenju oslovskega kašlja so antibiotiki običajno predpisani v zgodnjih fazah okužbe, kar lahko zmanjša tveganje prenosa bolezni na druge.
