Rumena mrzlica je virusna nalezljiva bolezen tropskega sveta. Ime je dobila po zlatenici, ki se pogosto pojavi pri tej bolezni. Izvor virusa so opice in nekatere druge živali pragozda, okuženi komarji pa bolezen lahko prenesejo na človeka. Pojavlja se v nekaterih predelih Afrike in Južne Amerike, ponavadi zaradi stika človeka z naravnimi žarišči okužbe v gozdovih (gozdna oblika) ali v mestnem okolju (urbana oblika rumene mrzlice).
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto za rumeno mrzlico zboli približno 200.000 ljudi, predvsem tisti, ki se zadržujejo v pragozdovih. Rumene mrzlice ni v Sloveniji in tudi ne v Evropi.
Povzročitelj je virus rumene mrzlice. Pripada skupini t.i. flavivirusov.
Čas od okužbe do pojava bolezni je 3-6, pa tudi 13 dni.
Virus rumene mrzlice se iz rezervarja (običajno opic) preko vboda okuženega komarja prenese na ljudi. V Južni Ameriki je prenašalec komar vrste Aedes aegypti ali Haemagogus, v Afriki pa različni komarji vrste Aedes.
Za okužbo z virusom rumene mrzlice so dovzetni vsi, ki je niso preboleli. Po cepljenju ali preboleli okužbi je imunost trajna.
Virus se nahaja v krvi bolnika tik pred pojavom vročine in še 3-5 dni po začetku bolezni. Komarji, ki se okužijo z virusom rumene mrzlice, ostanejo kužni celotno življenjsko dobo.
Bolezen lahko poteka brez simptomov ali s hudo klinično sliko, tudi smrtni primeri niso redki. Pri hudi obliki se pojavijo zlatenica, krvavitve in okvara ledvic. Hud potek bolezni se razvije pri 10 do 20 % bolnikov. Zaradi odpovedi jeter ali ledvic umre kar 50 % bolnikov in sicer 7. do 9. dan bolezni. Redko se razvijejo znaki prizadetosti srca in osrednjega živčevja, ko okrevanje traja več tednov.
Protivirusnega zdravila za zdravljenje rumene mrzlice ni. Bolnikove težave lajšamo s simptomatskim zdravljenjem in podporo organskim sistemom.
Najbolj pomemben ukrep za zmanjšanje tveganja za okužbo je cepljenje s cepivom proti rumeni mrzlici. Cepljenje priporočamo vsem, ki potujejo na območja z rumeno mrzlico. Cepivo proti rumeni mrzlici je živo, oslabljeno cepivo, zato ni primerno za nosečnice in bolnike z okrnjeno imunostjo. Otrok, mlajših od 6 mesecev ne moremo cepiti. Neželeni učinki po cepljenju so možni, vendar niso pogosti. Redko se nekaj dni po cepljenju pojavi vročina, glavobol, bolečine po mišicah. Težave so kratkotrajne in minejo same po sebi.
Zaščitna protitelesa se razvijejo v 7-10 dneh po cepljenju in ostanejo doživljenjsko prisotna zato dodatni odmerki cepiva niso potrebni. Cepljena oseba prejme potrdilo o opravljenem cepljenju.
Nekatere države zahtevajo potrdilo o opravljenem cepljenju pred vstopom v državo od potnikov, ki prihajajo iz držav z rumeno mrzlico. V Sloveniji ni rumene mrzlice, zato tega potrdila slovenski državljani ne potrebujemo, če potujemo iz Slovenije v državo, ki zahteva potrdilo. V kolikor pa potujemo preko države, kjer rumena mrzlica je, potem pa moramo tudi državljani Slovenije priložiti potrdilo o cepljenju.
Ne glede na potrdilo se moramo zavedati, da je rumena mrzlica lahko izjemno težka bolezen, za katero ni zdravila. Zato je cepljenje pred potovanjem na področja, kjer je možnost okužbe, vsekakor smiselno in potrebno.
Cepljenje proti rumeni mrzlici opravimo v eni od potniških ambulant območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki se nahajajo v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Novem Mestu, Kopru, Novi Gorici, Murski Soboti in Ravnah na Koroškem.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
