Oropuče

Virus je bil prvič odkrit leta 1955 v Trinidadu in Tobagu v bližini reke Oropouche, po kateri je bolezen dobila ime. Oropuče je endemičen v Amazoniji, vendar se je razširil tudi v druge dele Južne in Srednje Amerike. Zabeleženih je bilo več kot 30 obsežnih izbruhov, predvsem v Braziliji, Peruju, Panami in na Karibih. V letu 2024 se je virus oropuče razširil na Kubo in povzročil obsežen izbruh. V juniju in juliju 2024 je bilo odkritih 19 uvoženih primerov okužbe z virusom oropuče v Evropi. Večina potnikov se je okužila na Kubi, eden v Braziliji. V Sloveniji uvoženega (= importiranega) primera okužbe z virusom oropuče še nismo potrdili.

Povzročitelj

Virus oropuče.

Način prenosa

Virus oropuče se med ljudmi ali z okužene živali (predvsem sesalcev) na ljudi prenaša samo z določeno vrsto mušic in komarjev. V Evropi še niso potrdili prisotnosti ustreznih prenašalcev  virusa oropuče, zato pričakujemo samo posamezne uvožene primere brez širjenja v lokalnem okolju.

Obstajajo poročila, da je možen vertikalni prenos, kar pomeni, da se virus prenese z okužene nosečnice na zarodek in povzroči okvare.

Inkubacijska doba

Bolezen nastopi v 3–10 dneh po okužbi. Začetek je hiter, s pojavom visoke vročine in ostalimi simptomi/znaki.

Znaki in simptomi

Možno je, da se po okužbi z virusom oropuče simptomi bolezni ne razvijejo, bolnik ostane asimptomatski. Po ocenah je asimptomatskih okužb približno 40 %.

Oropuče se običajno začne z nenadnim pojavom vročine (38–40 °C), ki jo spremljajo močan glavobol, mrzlica, bolečine v mišicah in sklepih, slabost, bruhanje, omotica, občutljivost na svetlobo in izpuščaj. Bolezen običajno traja manj kot teden dni (2–7 dni),  pri nekaterih bolnikih se simptomatika ponovi čez nekaj dni ali celo tednov. Simptomi okužbe z virusom oropuče so precej podobni kot pri nekaterih drugih tropskih okužbah, npr. Ziki, dengi ali čikungunji.

V redkejših primerih oropuče virus povzroči meningitis in/ali encefalitis. Pri približno 4 % bolnikov se pojavi vrtoglavost, slabost, bruhanje, zaspanost, zmedenost, otrplost tilnika in nistagmus – ti simptomi in znaki nakazujejo prizadetost osrednjega živčnega sistema.

V krvnih izvidih je lahko prisotna limfopenija, levkopenija, redkeje trombocitopenija, povišan je C-reaktivni protein in jetrni encimi.

Do hujših zapletov prihaja predvsem v fetalnem razvoju. Zabeleženi so primeri mikrocefalije, nedonošenosti, ventrikulomegalije in splavov v povezavi z okužbo nosečnice. Povezanost med okvarami zarodka/plodu in okužbo nosečnice še ni bila dokončno potrjena, vendar je verjetnost vzročne povezave velika.

Zdravljenje

Specifičnega zdravljenja ali cepiva ni. Zdravljenje se osredotoča na lajšanje simptomov.

Postavitev diagnoze

Potek bolezni oropuče ni značilen, za potrditev je potrebno testiranje vzorcev na prisotnost genoma virusa oropuče ali na prisotnost specifičnih protiteles razreda IgG in IgM.

Bolnika s sumom na oropuče na testiranje napoti zdravnik specialist. Dokazovanje okužbe z virusom oropuče izvaja Laboratorij za diagnostiko zoonoz na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani.

Preprečevanje

Preprečevanje okužbe temelji na osebnih zaščitnih ukrepih za preprečevanje pikov mušic in komarjev med potovanjem v endemična ali epidemična območja.

Zaščitni ukrepi za preprečevanje pikov komarjev in mušic obsegajo uporabo repelentov, insekticidov, zaščitnih mrež ter uporabo ustreznih oblačil. Ustrezni repelenti so tisti, ki vsebujejo med 30 in 50 % DEET ali vsaj 20 % pikaridina. Insekticidi se lahko uporabljajo za impregnacijo oblačil ali zaščitnih mrež ter v zaprtih prostorih za uničevanje prisotnih komarjev. Zaščitne mreže morajo biti brez poškodb, spalne mreže morajo biti zataknjene pod vzmetnico. Oblačila in obuvala naj zakrijejo čim večji del kože. Oblačila so lahko tudi impergnirana z insekticidi, da se zmanjša možnost pikov skoznje.

Potovanja v endemična ali epidemična območja odsvetujemo nosečnicam.