Povzročitelj
Hemoragično mrzlico Lassa povzroča virus Lassa iz družine Arenavirusov.
Rezervoar
Naravni rezervoar virusa so podgane iz rodu Mastomys.
Prenos okužbe
Okužba se na človeka lahko prenese preko stika z izločki okužene podgane (urin, slina, iztrebki), preko stika z onesnaženimi predmeti ter z uživanjem onesnažene hrane ali vode.
Virus Lassa se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo (skozi poškodovano kožo ali sluznico), drugimi telesnimi tekočinami in izločki bolnika (npr. slina, urin, bruhanje) ter z neposrednim stikom s predmeti, ki so onesnaženi s temi tekočinami ali izločki bolnika.
Dovzetnost za okužbo
Za okužbo so dovzetni ljudje iz vseh starostnih skupin.
Največje tveganje za okužbo imajo ljudje, ki živijo na podeželskih območjih, kjer se bolezen pojavlja in kjer so prisotne podgane, zlasti če živijo v slabih bivalnih in higienskih pogojih. Večje tveganje za okužbo imajo tudi zdravstveni delavci, ki skrbijo za okužene bolnike in ob tem ne uporabljajo ustrezne varovalne opreme ter ne upoštevajo ukrepov za preprečevanje širjenja okužb.
Inkubacijska doba
Čas od okužbe do pojava bolezni (inkubacijska doba) traja 6-21 dni.
Simptomi in znaki
Približno 80 % okuženih ljudi ne bo razvilo simptomov.
Ko je bolezen simptomatska, se kaže s povišano telesno temperaturo, splošno šibkostjo in slabim počutjem. Sledijo glavobol, vneto grlo, bolečine v mišicah in prsih, slabost, bruhanje, driska, kašelj in bolečine v trebuhu. Pri nekaterih bolnikih pride do otekanja obraza, epileptičnih napadov, oglušelosti, notranjih in zunanjih krvavitev ter večorganske odpovedi.
Smrtnost
Skupna stopnja smrtnosti zaradi lasse je približno 1 %.
Če je okužena oseba noseča, obstaja veliko tveganje za spontani splav, do katerega pride v približno 95 % nosečnosti.
Postavitev diagnoze
Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles.
V Sloveniji diagnostično dejavnost izvajajo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo.
Diferencialna diagnoza
Podobno klinično sliko imajo še nekatere druge bolezni, kot so malarija, šigeloza, tifus in druge virusne hemoragične mrzlice.
Kužnost
Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov, vse dokler je virus prisoten v krvi in drugih telesnih tekočinah. Kužni so tudi njegovi posmrtni ostanki.
Zdravljenje
Za zdravljenje bolezni se uporablja protivirusno zdravilo ribavirin, ki ima najboljšo učinkovitost, če ga bolnik dobi v prvih šestih dneh bolezni. Zdravilo ni varno za uporabo med nosečnostjo.
Zaenkrat ni dokazov o učinkoviti uporabi ribavirina za profilaktično zdravljenje hemoragične mrzlice Lassa.
Preprečevanje okužb
Varnega in učinkovitega cepiva proti hemoragični mrzlici Lassa zaenkrat ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni.
Zaščitni ukrepi so usmerjeni v izogibanje kontaktov z okuženimi živalmi. Ukrepi vključujejo uničevanje glodavcev (deratizacija) in ukrepe za preprečevanje vstopa glodavcev v domove in na delovna mesta ter varno odstranjevanje njihovih gnezd in iztrebkov. Pomembno je tudi vzdrževanje čistoče in odstranjevanje odpadkov hrane v posebne posode oz. zabojnike, ki so nedostopni glodavcem.
Za preprečevanje prenosa med ljudmi je priporočljivo izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Potrebna je posebna previdnost pri negi obolelih, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.
Svetujemo, da se:
- izogibate stiku s krvjo in telesnimi tekočinami okuženih ljudi,
- v obdobju treh mesecev po preboleli bolezni izogibajte stiku s semensko tekočino osebe, ki je bolezen prebolela,
- ne dotikate predmetov, ki bi lahko prišli v stik s telesnimi tekočinami okužene osebe,
- na območjih, kjer je bolezen prisotna, izogibate stiku s podganami in uživanju njihovega mesa.
Povezava do opisa bolezni:
WHO: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/lassa-fever
ECDC: https://www.ecdc.europa.eu/en/lassa-fever-and-other-arenavirus-infections
CDC: https://www.cdc.gov/lassa-fever/about/index.html