Nalezljive bolezni od A do Ž

Davica

Nalezljive bolezni od A do Ž

Davica je huda nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija, Corynebacterium diphteriae s svojim strupom – toksinom. Za bolezen je značilna vnetna reakcija na sluznici nosu, žrela, kože, kjer se razvije belkasta obloga. Iz žrela se obloga lahko širi v sapnik in sapnice ter povzroči zadušitev.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 20.09.2024
Objavljeno: 03.02.2015

Način prenosa
Izvor okužbe je bolnik ali klicenosec, ki nosi toksigene seve bakterije v nosno žrelnem prostoru ali na koži. Trajanje kužnosti je različno, redko je daljše od 2 do 4 tednov. Pri bolnikih, ki se zdravijo z antibiotiki, kužnost preneha po 1 do 2 dneh. Prenos okužbe je kapljičen, posreden ali neposreden, s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem, prek predmetov in tudi živil.

Epidemiologija
Davica se pojavlja predvsem pri ljudeh, ki živijo v slabih socialno-ekonomskih razmerah. Največ obolenj je pozno jeseni in v zimskih mesecih. Odpornost proti bolezni po cepljenju postopoma upada. Pojavljanje davice se je v zadnjih 50-tih letih v razvitem svetu izredno zmanjšalo, bolezen pa se še vedno pojavlja v Indiji, Nigeriji, Braziliji, Indoneziji, Filipinih. Leta 1990 se je v bivših državah Sovjetske zveze začela obsežna epidemija davice, ki so jo s težavo zajezili. Zadnji primer bolezni smo v Sloveniji zabeležili v letu 1967.

Inkubacija in potek bolezni
Okužba lahko poteka brez simptomov ali pa kot huda smrtna bolezen. Bolezenske težave so odvisne od mesta okužbe, odpornosti okužene osebe, strupenosti bakterije in morebitnega razsoja toksina v kri.
Čas od okužbe do nastopa bolezni je od 1 do 6 dni. Klinično se davica pojavlja v dveh oblikah: kot lokalna davica, ki je posledica okužbe zgornjih dihal ali kože in kot davica, ki je posledica razsoja toksina v kri in oddaljene organe.
Za lokalno davico je značilen pojav t. i. pseudomembran, to je belkastih oblog, ki se postopoma debelijo in lahko ovirajo dihanje, zlasti, če se širijo po žrelu, v sapnik in sapnici. Bolnik postane hripav, postopoma popolnoma izgubi glas, začne lajajoče kašljati. Pojavi se sikanje, oteženo dihanje, bolnik pomodri. Pseudomembrane lahko povsem zaprejo dihalne poti in pride do zadušitve.
Najresnejši in najpogostejši so zapleti zaradi razsoja toksina v kri in njegovega učinka na srce in osrednje živčevje.

Diagnoza
Diagnoza davice je klinična, na osnovi bolezenskih težav in pojava pseudomembran. Diagnozo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami.

Zdravljenje
Specifično zdravljenje davice je zdravljenje z antitoksinom. Z antibiotikom pa dosežemo odstranitev bacila in s tem tvorbo toksina ter širjenje okužbe. Antibiotično zdravljenje mora trajati vsaj 14 dni, da odstranimo bakterijo iz žrela. Bolnik mora biti v osami ves čas zdravljenja in dokler po končanem antibiotičnem zdravljenju s preiskavami več ne ugotovimo bakterije v žrelu.

Preprečevanje
Davico učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Za osnovno cepljenje so potrebni trije odmerki cepiva. Ponovna cepljenja sledijo vsakih 10 let z enim odmerkom.
V primeru, da bi bile osebe v stiku z bolnikom s potrjeno davico, bi s pregledom brisa žrela ugotovili morebitno prisotnost te bakterije. Če je bakterija v žrelu teh oseb prisotna in so osebe bile cepljene proti davici, jih začnemo zdraviti z antibiotiki. Osebe, ki so bile v stiku z bolnikom in niso bile cepljene, cepimo in začnemo zdraviti z antibiotikom.

 

Algoritem ukrepanja je dostopen na naslednji povezavi.


 

Za dobro javno zdravje
Programi

Mestna občina Koper je gostila letno nacionalno srečanje članic slovenske mreže Zdravih mest

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje respiratornega sincicijskega virusa (RSV)

Podrobno
Nalezljive bolezni

Integrirano mrežno spremljanje gripe, covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal v sezoni 2024/2025

Podrobno