Borelioza (Lymska bolezen)

Povzročitelji

Bolezen povzročajo bakterije iz družine spirohet, iz kompleksa Borrelia burgdorferi sensu lato, kamor uvrščamo vsaj 3 za človeka patogene vrste: Borrelia burgdorferi sensu stricto, B. afzelii in B. garinii.

Inkubacijska doba
Inkubacijska doba za prvo fazo je običajno od 3 do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita mesece ali leta po okužbi.

Način prenosa

Borelija se na človeka prenaša z ugrizom okuženega klopa (v Evropi je to Ixodes ricinus). Klop postane kužen s sesanjem krvi okužene živali, najpogosteje so to mali gozdni sesalci in ptiči, lahko tudi večje živali, ki predstavljajo naravni rezervoar za bakterije. Zaenkrat ni dokazov o prenosu bolezni s človeka na človeka. Borelioza med nosečnostjo ne predstavlja tveganje za zarodek, če je ustrezno zdravljena.

Dovzetnost za okužbo
Vsak, ki je izpostavljen ugrizom okuženih klopov, je dovzeten za razvoj bolezni.  Predhodna okužba ne pušča zaščite pred boleznijo.

Simptomi in znaki bolezni
Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je  več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza od značilnih kožnih sprememb za boreliozo.  Kožne spremembe niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Zdravljenje
Boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja prepoznava bolezni, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito.

Preprečevanje okužbe
Najbolj pomembni ukrepi za zmanjšanje tveganja za boreliozo sta preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega klopa.

Z upoštevanjem priporočil lahko zmanjšujemo tveganje za okužbo:
–        Nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa.
–        Uporabljamo sredstva (repelenti), ki odganjajo klope.
–        Ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje.

Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga čim prej (in na pravilen način) odstranimo, saj verjetnost prenosa okužbe močno zmanjšamo s čim prejšnjo odstranitvijo prisesanega klopa.

Klopa pravilno odstranimo z uporabo koničaste pincete, in sicer tako da klopa primemo čim bližje koži, in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.

Cepiva, ki bi preprečilo bolezen ni.