Nalezljive bolezni

Klopni meningoencefalitis – na leto zboli povprečno 110 ljudi, a možno ga je preprečiti

Nalezljive bolezni

Začeli so se sončni in toplejši dnevi, ki vabijo k aktivnostim na prostem. Zaradi razmeroma mile zime bi bila letos aktivnost klopov lahko večja, saj mila zima in vlažna pomlad okrepita njihovo dejavnost. Najbolj razširjeni bolezni, ki ju prenašajo klopi, sta klopni meningoencefalitis in lymska borelioza. Klopni meningoencefalitis, ki lahko pri obolelemu pusti hude posledice, kot je invalidnost ali celo smrt, lahko preprečimo s pravočasnim cepljenjem.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 19.03.2024
Objavljeno: 19.03.2024

Klopi lahko prenašajo povzročitelje bolezni, ki lahko pri človeku povzročijo resne zdravstvene težave. V Sloveniji je med boleznimi, ki jih prenašajo klopi, najpogostejša lymska borelioza – pojavlja se po celi državi, na leto zanjo zboli med 3000 in 7000 obolelih.

Ob tem Slovenija spada v vrh evropskih držav po pojavljanju klopnega meningoencefalitisa. Največja nevarnost za klopni meningoencefalitis je na Koroškem, Gorenjskem in v ljubljanski zdravstveni regiji.

Pojavnost klopnega meningoencefalitisa in lymske borelioze je v Sloveniji največja v toplejšem delu leta in doseže vrh v poletnih mesecih. Tako je v tem trenutku še pravi čas, da se lahko tisti, ki še niso bili cepljeni proti klopnemu meningoencefalitisu, proti tej bolezni zaščitijo s cepljenjem. Proti lymski boreliozi cepivo ne obstaja, se pa bolezen zdravi z antibiotiki.

 

Klopi aktivni že od februarja, dobimo ga lahko tudi na domačem vrtu

Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, v travi, a dobimo ga lahko tudi na otroškem igrišču ali na domačem vrtu. Do nadmorske višine 600 metrov je lahko klopov veliko, v višjih legah jih je manj. Raziskave kažejo, da je s klopnim meningoencefalitisom v Evropi okuženih med 0,1% in 5% vseh klopov. Klopi prezimijo v naravi in ko se temperatura tal poviša, postanejo aktivni. Mila zima in vlažna pomlad okrepita dejavnost klopov.

Kljub temu da se je pojavnost s klopnim meningoencefalitisom po letu 2014 v Sloveniji več kot razpolovila,  se še vedno uvrščamo v vrh evropskih držav po pojavnosti klopnega meningoencefalitisa, ob bok baltskim državam in Češki.

Tabela: Število prijavljenih primerov klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji med leti 2013 in 2022.


Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je priporočljivo za vse osebe, starejše od 1 leta. V Sloveniji je cepljenje proti klopnemu menengoencefalitisu brezplačno za vse za otroke, ki v tekočem letu dopolnijo eno leto starosti, in odrasle, ki dopolnijo 49 let. Brezplačno se lahko cepijo tudi t. i. zamudniki. To so vsi otroci, ki so bili rojeni v letu 2016 ali pozneje, in tisti odrasli, ki so dopolnili 49 let v letu 2019 ali pozneje. Cepljenje (osnovno cepljenje oz. 3 odmerke) zgoraj naštetim osebam krije obvezno zdravstveno zavarovanje in se lahko opravi pri pediatru oz. izbranemu osebnemu zdravniku.

Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je na voljo skozi vse leto, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih. Na ta način se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. V toplem delu leta, ko so klopi aktivni in je potrebna čim hitrejša zaščita, se lahko uporabijo ‘pospešene sheme cepljenja’.


Bolezen lahko vodi v trajno invalidnost in smrt

Pri dveh tretjinah ljudi, okužba s klopnim meningoencefalitisom poteka brez simptomov. Pri tretjini se bodo razvili simptomi teden do dva po vbodu klopa.

Sprva se bolezen kaže kot kratka neznačilna vročinska bolezen, ki traja ponavadi dva do štiri dni. Bolniki imajo povišano temperaturo, bolečine v mišicah, so utrujeni in imajo glavobol. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Nato pa dobijo visoko vročino s hudim glavobolom, imajo otrdel vrat, včasih jim je slabo in bruhajo, lahko se pojavijo celo motnje zavesti in smrt.

»Pri tem je treba opozoriti, da okrog tretjina bolnikov vboda klopa niti ne opazi« opozarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Pri otrocih in mladostnikih ima bolezen običajno lažji potek kot pri odraslih. Kljub temu je opisanih več primerov resnega poteka bolezni tudi pri otrocih. Pri starejših bolnikih, zlasti starejših od 60 let, se pogosteje pojavlja resen potek bolezni, ki lahko vodi v paralize in večkrat pušča trajne posledice, kot je slabši spomin, motnje ravnotežja, glavobol, motnje govora, slabši sluh itd.


Od 100 bolnikov s KME, jih bo do deset imelo ohromitve, ki bodo pri petih ostale trajno, eden do dva bosta umrla. Več kot tretjina pa jih bo imela postencefalitični sindrom.


Poleg vboda klopa, je možen tudi prenos virusa klopnega meningoencefalitisa z zaužitjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka kužne živine. So pa takšni primeri izjemno redki, velika večina okužb je posledica vboda okuženega klopa.

»Specifičnega zdravila za klopni meningoencefalitis ni, ne obstaja. Lahko se le lajša simptome in nudi podporno zdravljenje, zato je še toliko bolj pomembna preventiva, še posebej cepljenje,« poudarja Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Nizka precepljenost kljub veliki možnosti za vbod okuženega klopa

Čeprav Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi, pa je precepljenost proti klopnemu meningoencefalitisu nizka. Med splošno populacijo je z enim odmerkom cepljenih okoli 16 odstotkov ljudi, redno pa se cepi med sedem in osem odstotkov prebivalcev.

Za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom so potrebni trije odmerki, nato pa so za vzdrževanje zaščite potrebni še poživitveni odmerki. Prvi sledi tri leta po osnovnem cepljenju, nato pa na pet let. Po 60. letu starosti se priporočajo poživitveni odmerki na tri leta.

Cepivo je zelo učinkovito in varno. Zaščita je več kot 95-odstotna, neželeni učinki so večinoma blagi in prehodni. Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo. Resnejši neželeni učinki so izjemno redki.

Kako ukrepamo, če na sebi najdemo klopa?

Če na koži najdemo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo. S tem močno zmanjšamo verjetnost prenosa povzročitelja lymske borelioze, kjer do okužbe običajno ne pride takoj ob vbodu. Za prenos virusa klopnega meningoencefalitisa to žal ne velja, saj se ta lahko v nekaj minutah po vbodu prenese s slino okuženega klopa.

Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli klopa ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Za odstranjevanje klopov ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.

Avdio izjava: Nadja Šinkovec Zorko, dr. med., spec. javnega zdravja, NIJZ

Za dobro javno zdravje
Koronavirus

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Območna enota Ravne na Koroškem

6. Dan brez alkohola na Koroškem

Podrobno
Nalezljive bolezni

Tedensko spremljanje prijavljenih virusnih črevesnih bolezni

Podrobno