Vprašanja in odgovori o izbruhu ebole v DR Kongo in Ugandi v letu 2026

Kaj je ebola?

Ebola je redka, vendar resna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi rodu Orthoebolavirus. Pojavlja se v nekaterih afriških državah in pogosto povzroči smrt obolelega. Potek bolezni in izid se razlikuje glede na vrsto virusa.

Kako se virusi ebole prenašajo na ljudi in med ljudmi?

Med ljudmi se virusi ebole prenesejo ob neposrednem stiku s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami okužene osebe. O prvem dokumentiranem izbruhu ebole so poročali leta 1976 na območju, ki je zdaj v Demokratični republiki Kongo.

Kakšni so simptomi ebole?

Okužena oseba po preteku inkubacijske dobe (od 2 do 21 dni) zboli z nenadnim pojavom vročine, šibkostjo, bolečinami v mišicah in sklepih ter glavobolom. Začetnim simptomom se pridružijo še pomanjkanje apetita, driska (včasih vsebuje kri in sluz), slabost in bruhanje. Začetni simptomi so neznačilni in podobni drugim nalezljivim boleznim kot npr. malariji. Naslednja faza je hujša, s krvavitvijo iz nosu, dlesni in kože ter krvavim blatom. Pridružijo se lahko še drugi simptomi in vključujejo kožni izpuščaj, vneto žrelo in težave pri požiranju.

Kakšno je trenutno stanje?

Najnovejši podatki so na voljo na strani  Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC).

Kakšno je tveganje za prebivalce Evrope, ki živijo na območjih z izbruhom ebole ali potujejo na ta območja?

Informacije o trenutnem izbruhu so nepopolne in ne povsem zanesljive. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ocenjuje, da je verjetnost okužbe za prebivalce Evrope, ki potujejo na prizadeta območja ali na njih živijo, zaenkrat še majhna, vendar le ob pogoju, da upoštevajo priporočene previdnostne ukrepe. Ebola se širi z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami okuženih ljudi ali živali z okužbo (živih ali mrtvih).

Ocena ECDC, da je tveganje majhno, sloni na predpostavki, da je za potnike oziroma osebe, ki živijo na območjih izbruha (pa niso zdravstveni ali humanitarni delavci), malo verjetno, da bodo v tesnem stiku z osebami, ki so zbolele z ebolo. Večje tveganje je za zdravstvene in humanitarne delavce, ki delajo neposredno s pacienti ali lokalnimi skupnostmi na prizadetih območjih. Tveganje se zmanjša ob ustreznih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb.

Kakšno je tveganje za okužbo za prebivalce, ki živijo v  Evropi?

Tveganje za prebivalstvo v Evropi je trenutno zelo nizko. Ebola se širi z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami ljudi ali živali z okužbo (živih ali mrtvih) in se ne more prenašati z drugimi vrstami tesnega stika.

Ali je možno, da bodo primeri ebole vneseni (importirani) v Evropo?

Najverjetnejši način, da bi virus prišel v Evropo je, da bi okužena oseba iz območja z izbruhom ebole pripotovala v eno od evropskih držav. Čeprav je to možno, se na podlagi izkušenj največjega poznanega izbruha ebole v Zahodni Afriki med letoma 2013 in 2016 ocenjuje, da bodo tovrstni dogodki izjemno redki.

Med najobsežnejšim izbruhom ebole 2013–2016 je bilo kljub več deset tisoč primerom v Zahodni Afriki, le nekaj primerov ebole med zdravstvenimi in humanitarnimi delavci iz EU, ki so sodelovali pri zajezitvi izbruha. Vsi so bili na varen način premeščeni v Evropo in zdravljeni tako, da do nadaljnjih prenosov okužbe ni prišlo.

Tudi če bi do vnosa primera ebole prišlo, je verjetnost, da bi se bolezen širila v Evropi izjemno majhna. Države imajo pripravljene načrte za hitro odkrivanje bolnikov, izolacijo in druge uveljavljene ukrepe za preprečevanje in obvladovanje okužb, zaradi česar bi bil širši prenos znotraj Evrope malo verjeten.

Ali je ta izbruh ebole zaskrbljujoč?

Da, kljub nizkemu tveganju okužbe za ljudi v Evropi trenutno obstaja več razlogov za zaskrbljenost. Zdi se, da je bil izbruh odkrit razmeroma pozno glede na že tako veliko število prijavljenih primerov in smrti. To kaže, da prenos morda poteka že nekaj časa ter da bi lahko bilo dejansko število primerov in geografski obseg izbruha večje, kot se trenutno poroča.

Izbruh vpliva tudi na oddaljena in težje dostopna območja, kar lahko oteži preiskavo izbruha in odziv. Poleg tega izbruh povzroča virus Bundibugyo, za katerega trenutno ni na voljo nobenih odobrenih cepiv ali posebnih zdravljenj.

Kako smrtonosna je ebola?

Delež ljudi, ki umrejo zaradi ebole, se razlikuje glede na vrsto virusa ebole, potek izbruha in je odvisen od kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe. V prejšnjih izbruhih, ki jih je povzročil virus ebole Bundibugyo, je približno 30 do 50 % bolnikov umrlo zaradi bolezni. V izbruhih, ki jih povzročil virus ebole Zaire, je bila stopnja umrljivosti višja.

Katera so ključna priporočila ECDC za potnike v države z izbruhom ebole?

Pomembno je, da so potniki, ki zapuščajo države z izbruhom ebole pregledani oziroma da se prepozna med potniki posameznike, ki  že imajo simptome ebole in se jim ne dovoli nadaljevati potovanja oziroma vkrcati na letalo.

Presejalni pregledi ob izstopu iz držav z izbruhom ebole odvrnejo obolele od potovanja. Presejalni pregledi ob izstopu iz države ne morejo v celoti preprečiti  izvoza primera in importacije v Evropo, ker odsotnost simptomov ob odhodu ne izključuje poznejšega pojava bolezni. Potnik je lahko še v dobi inkubacije in se bodo bolezenski znaki pojavili kasneje.

Kaj naj storijo potniki, če se med potovanjem ali po vrnitvi s prizadetih območij pojavijo simptomi?

Potniki, ki se vračajo iz območij z izbruhom ebole, se morajo ob pojavu simptomov znotraj 21 dni po povratku TAKOJ po telefonu posvetovati z izbranim osebnim zdravnikom (ali  dežurnim zdravnikom izven rednega delovnega časa). Zelo pomembno je, da zdravniku obrazložijo, kje so potovali oziroma bivali, da bo zdravnik presodil, kako verjetna je okužba z virusom ebole in temu prilagodil nadaljnje ukrepanje.

Če potnik med komercialnim letom razvije simptome, ki ustrezajo eboli, je treba zbolelega potnika ob prihodu na namembno letališče oceniti in ustrezno ukrepati, da ne pride do prenosa virusa. Če je okužba potrjena, se ugotovi, s kom je bil zboleli potnik v tesnem, tveganem stiku.

Ali lahko okuženi prenašajo virus ebole, preden se pojavijo simptomi?

Okuženi z virusom ebole ne širijo bolezni pred pojavom simptomov. Virus se prenaša z neposrednim stikom s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami osebe ali živali z okužbo od takrat, ko oseba postane simptomatska.

Zato je pomembno, da se posameznik, ki je bival ali potoval po območjih, kjer je izbruh ebole, takoj po pojavu simptomov (če so se pojavili znotraj 21 dni po potovanju), izolirajo in kontaktirajo zdravstveno službo (po telefonu). Nagla prepoznava in takojšnja uvedba ustreznih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje okužb sta učinkoviti orodji za zmanjšanje prenosa.

Ali je na voljo cepivo ali zdravljenje za ebolo, ki jo povzroča virus ebole Bundibugyo?

Trenutno ni na voljo nobenega odobrenega cepiva ali posebnega zdravljenja za ebolo, ki jo povzroča virus ebole Bundibugyo. V EU/EGP je odobreno cepivo proti eboli, ki jo povzroča virus ebole Zaire. Trenutno ni znanstvenih dokazov, da bi to cepivo ščitilo pred virusom ebole Bundibugyo.

Trenutno ni na voljo protivirusnih zdravil za ebolo, ki jo povzroča virus ebole Bundibugyo. Zdravljenje je sestavljeno predvsem iz zdravstvene oskrbe, ki vključno s hidracijo, obvladovanje simptomov ter skrbnimi ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb.

Raziskave o zdravljenju in cepivih proti bolezni, ki jo povzroča virus ebole Bundibugyo, še potekajo.

Kako se lahko zaščitim pred ebolo?

Ljudje, ki potujejo v države z izbruhom ebole ali v njih živijo, naj upoštevajo sledeča priporočila, ki zmanjšajo verjetnost okužbe:

• izogibajo naj se stiku s simptomatskimi osebami in/ali njihovimi telesnimi tekočinami;
• izogibajo naj se stiku z umrlimi osebami in/ali njihovimi telesnimi tekočinami;
• niso v stiku z živimi in mrtvimi divjimi živalmi (vključno z opicami, gozdnimi antilopami, glodavci in netopirji – uživanje mesa teh živali je odsvetovano);
• ter redno izvajajo higieno rok.

Kaj priporoča ECDC državam EU/EGP?

ECDC državam EU/EGP  priporoča, da poskrbijo za pripravljenost za hitro prepoznavo importiranih primerov in ustrezno ukrepanje. ECDC priporoča tudi povečanje ozaveščenosti med potniki in zdravstvenimi delavci, pregled zmogljivosti testiranja in diagnostičnih postopkov ter zagotovitev, da imajo zdravstvene ustanove ustrezne postopke, usposobljeno osebje in opremo za varno obravnavo domnevnih in potrjenih primerov.

Kako se lahko izbruh ustavi?

Izbruh ebole se ustavi s prekinitvijo verige prenosa. To je mogoče storiti z izolacijo bolnikov, pri katerih obstaja sum ali je potrjeno, da imajo bolezen, da se prepreči nadaljnji prenos. Ljudje, ki so bili v tesnem stiku z bolniki, so spremljani, da bi se ugotovila morebitna okužba.

Od kod izvirajo virusi ebole?

Virusi ebole krožijo med divjimi živalmi v podsaharski Afriki. Našli so jih pri sadnih netopirjih, šimpanzih, gorilah in antilopah. Okužbe ljudi pa so bile povezane z neposrednim stikom z živalmi.

Kako se ECDC odziva na izbruh?

ECDC je objavil oceno ogroženosti, v kateri je ocenil tveganje za EU/EGP in zagotovil javnozdravstvena priporočila za pripravljenost, preprečevanje in obvladovanje okužb, testiranje, presejanje potnikov ter obvladovanje domnevnih in potrjenih primerov.

ECDC je prek zdravstvene projektne skupine EU napotil strokovnjake na sedež afriških centrov za obvladovanje in preprečevanje bolezni v Adis Abebi, da bi podprl usklajevanje in operativno načrtovanje. Vzporedno s tem ECDC sodeluje z Evropskim uradom za civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (ECHO) ter Svetovno mrežo za opozarjanje in odzivanje na izbruhe (GOARN) o napotitvi dodatnih strokovnjakov za podporo dejavnostim odzivanja v DR Kongo in Ugandi.

ECDC tesno sodeluje z referenčnim laboratorijem Evropske unije za javno zdravje v zvezi z nastajajočimi virusnimi patogeni, ki se prenašajo z glodavci in zoonotskimi virusnimi patogeni (EURL-PH-ERZV), da bi nacionalne referenčne laboratorije EU/EGP podpiral z diagnostičnimi storitvami za okužbo z virusom Bundibugyo, svetovanjem o biološki varnosti pri ravnanju z vzorci in njihovi inaktivaciji ter tehnično podporo za diagnostične postopke.

Kako poteka odzivanje NIJZ na izbruh ebole v letu 2026?

• Spremlja obvestila in priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) o poteku izbruha.
• Se udeležuje sestankov HSC (Health Security Comitte) – delovne skupine za področje pripravljenosti.
• Seznanja se s priporočili in oceno tveganja ECDC.
• Med preteklimi izbruhi ebole je NIJZ koordiniral pripravo načrta pripravljenosti z naslovom »Hemoragična mrzlica ebola – pripravljenost in odzivanje v Sloveniji«; načrt vsebuje smernice za prepoznavo, diagnostiko in ukrepe za preprečevanje in obvladovanje prenosa okužbe.
• Organizira redne operativne sestanke s strokovnimi deležniki s področja javnega zdravja in Ministrstvom za zdravje.
• Sodeluje z zdravstvenimi deležniki in nezdravstvenimi deležniki (Ministrstvom za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvom za notranje zadeve, Policijo, Fraportom Slovenija in Luko Koper).
• Pripravlja sporočila in obvestila za splošno javnost in strokovno javnost.
• Slovenija nima direktnih letalskih povezav z državami oziroma območji, ker poteka trenutni izbruh ebole, zato dodatni ukrepi na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana niso predvideni.