HPV – mali virus, velike posledice. Kako se zaščiti pred okužbo?

HPV je kratica za humane papilomaviruse. Gre za veliko skupino virusov, saj poznamo že več kot 200 genskih različic (genotipov) tega virusa. Zakaj humani (človeški)? Ker so se specializirali na ljudi in naseljujejo našo kožo in sluznice. »Papiloma« pa so jih poimenovali zato, ker so znanstveniki, zgodovinsko gledano, najprej opazili povezavo med temi virusi in značilnimi izrastki na koži ali sluznicah, imenovanimi papilomi. Šele kasneje so odkrili povezave z drugimi, nevarnejšimi boleznimi, zaradi katerih nam okužbe s HPV niso prav nič všeč.

HPV se prenaša s tesnimi stiki kože ali sluznice, kot je na primer spolni odnos (katera koli oblika), dovolj pa je že bolj intimen telesni stik vseh vrst, kot je ljubkovanje, drgnjenje, dotikanje z rokami…  Virus se lahko prenese z rokami z okuženega predela telesa na drugega, še neokuženega. Zato se okužijo lahko tudi tisti, ki še niso imeli »klasičnih« spolnih odnosov s penetracijo.

Zgoraj opisani so najpogostejši načini prenosa. Možni so tudi drugi načini, vendar so redkejši: npr. z okužene matere na novorojenčka med porodom, ali z okuženimi predmeti.

Ker pogosto okužba s HPV ne dela nobenih težav in se sploh ne zavedamo, da jo imamo, jo lahko nevede širimo.

Večina okužb s HPV ne dela nobenih težav, pravimo, da potekajo asimptomatsko.

V nekaterih primerih, če se okužimo z manj nevarnimi genotipi (nizkorizičnimi), lahko nastanejo bradavice in papilomi na različnih predelih telesa. To so nenevarni, a lahko precej neprijetni in trdovratni izrastki.

Če pa se okužimo z nevarnimi genotipi (visokorizičnimi), pa v primeru, ko okužba vztraja in je telo ne očisti samo (v veliki večini primerov telo k sreči to naredi), lahko povzročijo predrakave spremembe in raka na različnih predelih telesa tako pri ženskah kot pri moških:

• pri ženskah: raka materničnega vratu, raka nožnice in raka zunanjega spolovila,
• pri moških: raka penisa,
• pri obeh spolih: raka zadnjika (anusa) in raka ustnega dela žrela.

Res je, da je rak običajno bolezen starejših, vendar se raki, ki jih povzroča HPV, pogosto pojavijo prej v življenju.

Za samo okužbo s HPV ne obstaja zdravilo (virusa ne moremo odstraniti), lahko pa zdravimo spremembe, ki nastanejo kot posledica okužbe s HPV.

Posledice okužbe z manj nevarnimi genotipi HPV niso prijetne, ker se lahko pojavijo bradavice in papilomi, ki so trdovratni in moteči. Genitalne bradavice (strokovno jih imenujemo tudi kondilomi) lahko povzročajo nelagodje, draženje ali celo bolečine, na primer pri hoji, sedenju ali spolnih odnosih. Zdravljenje pogosto zahteva odstranjevanje z zamrzovanjem (krioterapijo), laserskimi posegi ali drugimi metodami, kar je lahko neprijetno.

Bolj skrb vzbujajoče so posledice okužb z nevarnejšimi genotipi HPV, ki so lahko predrakave spremembe in rak na različnih delih telesa tako pri ženskah kot pri moških. Zdravljenje predrakavih sprememb materničnega vratu lahko oslabi maternični vrat, kar poveča tveganje za zaplete med nosečnostjo, kot je prezgodnji porod. Na splošno pa kasneje ko odkrijemo raka, zahtevnejše je zdravljenje, ki lahko vpliva na zdravje in kakovost življenja.

Za ženske obstaja učinkovit presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka materničnega vratu (državni program ZORA), za moške pa takega presejalnega programa zaenkrat še ni.

Okužba s HPV je zelo pogosta, saj se približno 8 od 10 spolno aktivnih ljudi vsaj enkrat v življenju okuži s tem virusom. Ker je HPV tako razširjen, se večina ljudi z njim okuži kmalu po začetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja ravno pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15-25 let.

Okužbe s HPV so bolj pogoste pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko partnerjev.

HPV prenašajo lahko vsi, ki so okuženi s HPV in imajo z drugimi intimne telesne stike. Zato se pred okužbo lahko delno zaščitimo s pravili varne in zdrave spolnosti:

ABC pravilo

A-abstinenca ali odlašanje prvega spolnega odnosa na čim kasnejši čas;

B-bodi zvest ali zvestoba enemu partnerju, ob pogoju, da je tudi on zvest vam;

C-kot condom oz. kondom, ki ga je potrebno uporabljati pravilno in dosledno, vendar v primeru prenosa okužbe s HPV ne nudi popolne zaščite, saj so lahko okuženi tudi predeli telesa, ki jih kondom ne pokriva.

Najbolj učinkovita zaščita je cepljenje proti HPV. Vedeti pa moramo, da cepljenje varuje le pred novo okužbo, ne pozdravi pa že nastale okužbe s HPV.

Cepljenje proti HPV je pomembno, saj varno in dolgotrajno zaščiti pred okužbo z določenimi nevarnimi genotipi HPV. Cepljenje proti HPV ščiti pred okužbami s sedmimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo približno 90 % raka materničnega vratu, pa tudi rak penisa, zadnjika, ustnega dela žrela, nožnice in zunanjega ženskega spolovil, ter pred dvema manj nevarnima genotipoma HPV, ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic.

Cepljenje proti HPV najbolje deluje, če se cepimo pred 15. letom starosti, saj se imunski sistem takrat najbolje odzove na cepljenje, kar pomeni boljšo zaščito. Zato pred 15. letom zadostujeta le dva odmerka cepiva. Za stare 15 let in več so potrebni trije odmerki cepiva proti HPV. Poleg tega je pomembno tudi, da smo cepljeni pred prvo izpostavitvijo virusu (t.j. pred prvim bolj intimnim telesnim stikom), saj je cepljenje takrat najbolj učinkovito.

S cepljenjem ni pametno odlašati, saj z leti obstaja vse večja verjetnost, da pridemo v stik s katerim od genotipov HPV.

Cepljenje proti HPV se najbolj priporoča pri starosti 12 let oziroma v 6. razredu osnovne šole, ko se izvaja v okviru sistematskih pregledov. Če cepljenje ni bilo opravljeno v 6. razredu, ga je mogoče opraviti tudi pozneje. Od 15. leta starosti lahko mladostnik sam odloči, ali se želi cepiti, brez soglasja staršev.

Cepljenje proti HPV se priporoča vsem mladostnikom in mladim odraslim do 26. leta starosti. Četudi si že bil v stiku s katerim od mnogih virusov HPV, se lahko s cepljenjem zaščitite pred drugimi genotipi, proti katerim ščiti cepivo. Po 26. letu je odločitev za cepljenje priporočljiva po individualni presoji, glede na tveganje za okužbo.

Če se posameznik cepi pred 15. letom, zadostujeta dva odmerka cepiva, saj je imunski odziv najboljši v starosti 9–15 let. Star 15 let in več potrebujejo tri odmerke.

Shema treh odmerkov je 0–2 meseca–6 mesecev. To pomeni, da je po prejemu prvega odmerka treba drugi odmerek prejeti po dveh mesecih, tretjega pa šest mesecev po prvem. Na primer: Ob cepljenju 4. marca, drugi odmerek sledi v začetku maja, tretjega pa v začetku septembra. Pomembno je, da so vsi trije odmerki prejeti v enem letu.

Da, kondom je še vedno pomemben! Cepljenje proti HPV te zaščiti le pred nekaterimi genotipi HPV, ne pa tudi pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, kot so sifilis, gonoreja, klamidija, HIV… Poleg tega kondom preprečuje tudi neželeno nosečnost.

Tudi pri fantih lahko okužba s HPV povzroči zdravstvene težave, kot so genitalne bradavice, pa tudi rak zadnjika, penisa in, rak ustnega dela žrela. Cepljenje tako ščiti tudi moške pred temi boleznimi. Poleg tega so fantje tudi prenašalci okužb z virusom HPV. Cepljenje zato prispeva tudi k zmanjšanju tveganja za raka materničnega vratu in druga obolenja, povezana z virusom HPV, pri ženskah.

Za razliko od žensk moški nimajo na voljo sistematičnega presejanja za zgodnje odkrivanje raka, povezanega z virusom HPV, zato je cepljenje še posebej pomemben ukrep za njihovo zdravje.

Cepljenje proti HPV se izvaja ob sistematskih pregledih pri dekletih in fantih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole, pa tudi dekletih in fantih, ki še niso bili cepljeni, na sistematskih pregledih v 1. in 3. letniku srednje šole.

V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi mladi, tako dekleta kot fantje do 26. leta starosti, ki še niso bili cepljeni.

Mladi, ki niso izkoristili možnosti cepljenja na sistematskih pregledih in bi se želeli cepiti, se lahko dogovorijo za cepljenje pri svojem izbranem osebnem zdravniku. Cepljenje izvajajo tudi drugi zdravniki, na primer nekateri ginekologi ter cepilne ambulante ali centri v zdravstvenih ustanovah.

Za vse ostale, ki bi se želeli zaščititi proti HPV, je cepljenje samoplačniško.

Na cepljenje prinesi kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico. V primeru bolezni se prenaroči na drug termin.

V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo. To varuje pred sedmimi najpogostejšimi nevarnejšimi genotipi HPV, ki povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu ter nekatere rake spolovil, danke in ustnega dela žrela. Cepivo ščiti tudi pred dvema genotipoma HPV, ki najpogosteje povzročata genitalne bradavice.

Cepljenje proti HPV je izjemno učinkovito in dolgotrajno zaščiti pred okužbo z genotipi HPV, vsebovanimi v cepivu. To potrjujejo rezultati raziskav in podatki iz držav z visoko precepljenostjo. V teh državah so do sedaj opazili zmanjševanje pojavnosti genitalnih okužb s HPV v populaciji mladih, zmanjševanje pojavnosti genitalnih bradavic pri mladih ženskah in moških, upadanje pogostosti predrakavih sprememb materničnega vratu ter zmanjšano pojavnosti s HPV povezanih rakov pri cepljenih ženskah v primerjavi z necepljenimi ženskami.

Rezultati cepljenja proti HPV se kažejo tudi v Sloveniji, a bi bili še bolj vzpodbudni, če bi bila precepljenost večja.

Tudi nedavna raziskava programa Zora, ki je bila objavljena v ugledni reviji Lancet Regional Health – Europe, je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavim spremembam visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele.

Kot pri drugih cepljenjih se tudi tu lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa v nekaj dneh izzvenijo. Najpogosteje so to blaga bolečina, rdečina ali oteklina na mestu vboda. Nekateri se lahko počutijo utrujeni, imajo glavobol ali rahlo vročino, a to hitro izzveni.

Zelo redko lahko pride do alergijske reakcije, pravzaprav je tako redka, da je v Sloveniji zaenkrat sploh še nismo zabeležili po cepljenju proti HPV.

Je pa cepljenje proti HPV je izredno varno, kar kažejo mnoge raziskave.

Da, tudi dekleta in ženske, cepljene proti HPV, se morajo redno udeleževati rednih ginekoloških pregledov. Cepljenje namreč ne ščiti pred vsemi genotipi HPV, ki lahko povzročijo raka materničnega vratu, zato so tudi pri cepljenih ženskah nujno potrebni odvzemi brisov materničnega vratu (presejalni pregledi).

Redni ginekološki pregledi so ključni za zgodnje odkrivanje sprememb na materničnem vratu, ki jih lahko povzroči HPV, hkrati pa so ginekologi med pregledi pozorni tudi na druge morebitne spremembe, ki niso nujno povezane s HPV.

Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za rakom materničnega vratu, izjemno majhna.

Cepljenje proti HPV je eden najpomembnejših korakov za zaščito pred genitalnimi bradavicami in različnimi vrstami raka, ki jih povzroča HPV. S cepljenjem zaščitimo ne le sebe, ampak tudi druge – manj okužb pomeni manjšo možnost širjenja virusa.

S cepljenjem torej pridobiš bolj brezskrben začetek odraslega življenja brez nepotrebnih zdravstvenih tveganj.

Če se ne cepimo, imamo večje tveganje za okužbo s HPV, kar lahko vodi v resne zdravstvene težave kasneje v življenju, lahko tudi zaplete po zdravljenju. Poleg tega necepljenje pomeni večjo možnost, da virus prenesemo na svoje partnerje.

Ali ni to super, da lahko s tako preprostim dejanjem, kot je cepljenje, sebe in druge zaščitimo pred tako težko boleznijo, kot je rak?