Požari v naravi

V zadnjih desetletjih so bili v velikih epidemioloških raziskavah dokazani različni učinki onesnaževal zraka na dihala in srčno-žilni sistem. Nedavno so v epidemioloških raziskavah ugotovili povezanost med onesnaževali zraka in boleznimi centralnega živčnega sistema. Povezanost je bila tudi pri dolgotrajni izpostavljenosti onesnaževalom zraka in inzulinsko odpornostjo in sladkorno boleznijo, tako pri odraslih kot pri otrocih.

Delci, ki so prisotni v dimu požara, se sicer lahko zelo razlikujejo po velikosti, znano pa je, da je približno 90 % celotne mase delcev, ki se pri požaru v naravi sprostijo v zrak, sestavljeno iz delcev PM_2,5 (Vicente et al., 2013; Groβ et al., 2013) in prav ti inhalabilni delci predstavljajo največjo grožnjo zdravju. Prodrejo lahko namreč globoko v pljuča in lahko vstopajo v krvni obtok ter tako potujejo po celem telesu.

Kot odziv na kratkotrajno (tj. dnevno) izpostavljenost delcem so obsežne znanstvene raziskave pokazale učinke na zdravje: od draženja oči in dihalnih poti do resnejših učinkov, vključno z zmanjšano funkcijo pljuč, vnetjem pljuč, bronhitisom, poslabšanjem astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni in druge bolezni pljuč, poslabšanje srčno-žilnih obolenj, kot je srčno popuščanje, lahko celo prezgodnjo smrt. Iz študij, ki preučujejo učinke dima požarov v naravi, je razvidno, da so njegovi učinki skladni s tistimi, o katerih poročajo za delce.

Čeprav je v zvezi s požari v naravi prizemni ozon manj skrb vzbujajoč kot delci, lahko kljub temu povzroči učinke, kot so zmanjšanje funkcije pljuč, vnetje dihalnih poti, bolečine v prsih, kašelj, piskajoče dihanje in težko dihanje – tudi pri zdravih ljudeh. Ti učinki so lahko resnejši pri ljudeh z astmo in drugimi boleznimi pljuč.

V dimu požara v naravi je med drugim prisoten tudi ogljikov oksid. Običajno izpostavljenost ogljikovemu oksidu zaradi dima požara v naravi ne predstavlja večje nevarnosti za javnost. To pa ne velja za nekatere ogrožene skupine prebivalstva (npr. ljudje s srčno-žilnimi obolenji) in gasilce, ki so zelo blizu požarne črte.

Dim požara vsebuje tudi znatne količine dražečih snovi za dihala, ki lahko delujejo usklajeno in povzročijo draženje oči in dihal ter potencialno poslabšajo astmo. Vsebujejo tudi zdravju nevarna onesnaževala (Reinhardt in Ottmar, 2010), ki lahko prispevajo k škodljivim vplivom na zdravje dojenčkov, otrok, nosečnic in njihovih plodov, starejših oseb, tistih z obstoječimi obolenji pljuč, srca ali jeter ter posameznikov ob intenzivnejši telesni dejavnosti.

Različni učinki na zdravje se še močneje izrazijo pri posebej ranljivih populacijskih skupinah, kot so bolniki s kroničnimi srčno-žilnimi obolenji, bolniki s kroničnimi obolenji dihal, otroci, nosečnice in starejši odrasli.

Onesnaženost zraka, kakršna je zaradi dima požara v naravi, lahko pri ljudeh s kroničnimi pljučnimi boleznimi (npr. astma in KOPB) povzroči težave z dihanjem ter potencialno sproži poslabšanje  njihove osnovne bolezni. Obsežni dokazi iz epidemioloških študij, ki se osredotočajo na izpostavljenost delcem, kažejo na povečano tveganje za obiske urgence in bolnišničnih sprejemov zaradi astme in KOPB.

Astma je stanje, za katerega je značilno kronično vnetje bronhijev in manjših dihalnih poti z občasno zožitvijo dihalnih poti, ki povzroča težko dihanje, piskajoče dihanje, tiščanje v prsih in kašelj, ki ga včasih spremlja odvečna sluz.

Zaradi izpostavljenosti dimu požara se lahko poslabša zdravstveno stanje tudi bolnikom s KOPB. Bolniki s KOPB imajo pogosto astmatično komponento, ki lahko povzroči njihovo doživljanje simptomov, podobnih astmi. Ker je njihova pljučna zmogljivost običajno resno ogrožena, dodatna zožitev dihalnih poti pri posameznikih s KOPB lahko povzroči simptome, ki zahtevajo zdravniško pomoč.

Pomemben del prebivalstva ima hiperodzivnost dihalnih poti, to je pretirano nagnjenost velikih in malih dihalnih poti (bronhijev in bronhiolov) na zoženje kot odziv na dražila dihal, vključno s hladnim zrakom, suhim zrakom in drugimi dražljaji, vključno z onesnaževali v dimu požara. Hiperodzivnost dihalnih poti  je značilna za astmo, vendar je to nagnjenje mogoče najti tudi pri mnogih posameznikih brez astme, na primer med in po okužbi spodnjih dihalnih poti. Pri takih posameznikih lahko izpostavljenost dimu požara povzroči simptome, podobne astmi.

Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok za prezgodnjo umrljivost po celem svetu. Večina smrti zaradi srčno-žilnih obolenj prizadene osebe, stare 65 in več. Bolniki s srčno-žilnimi obolenji (visok krvni tlak, popuščanje srca, žilne bolezni, kot so bolezni koronarnih arterij in cerebro-vaskularna obolenja) imajo večje tveganje za akutne srčno-žilne dogodke, ki jih povzročajo onesnaževala zraka.

Ob izpostavljenosti delcem (predvsem PM_2,5 in UFP) se pri srčno-žilnih bolnikih pojavijo naslednji simptomi: palpitacije, neobičajna utrujenost, omotičnost, sopenje, občutek stiskanja v prsnem košu, bolečina v prsih, vratu ali ramenih. Kemične spojine, ki se sproščajo ob gorenju v naravi, povzročijo vnetje in oksidativni stres, ter vstop mediatorjev vnetja v krvni obtok in povečajo tveganje za nastajanje krvnih strdkov, angino pektoris in srčno ter možgansko kap. Študije so pokazale, da izpostavljenost ultrafinim delcem povzroči večjo verjetnost za srčno kap, nenadno smrt zaradi motenj srčnega ritma ter možgansko kap. Epidemiološke raziskave o povezanosti onesnaževal zraka, ki nastanejo ob požarih, in akutnimi srčno-žilnimi dogodki, so neenotne.

Vsi otroci, tudi zdravi, imajo ob izpostavljenosti onesnaževalom zraka (tudi ob požarih v naravi) večje tveganje za učinke na zdravje. V primerjavi z odraslimi preživijo otroci več časa zunaj, so bolj intenzivno telesno dejavni in vdihnejo več zraka glede na težo telesa, kar vpliva na razvijajoča se pljuča. Zaradi teh vzrokov je ob požarih v naravi pomembno, da otrokom omejimo intenzivno telesno dejavnost na prostem. Otroci so lahko izpostavljeni tudi prahu na pogorišču po požaru, preden se sanirajo ostanki na pogorišču. Simptomi ob vdihavanju onesnaževal zraka ob požaru so lahko: kašelj, sopenje, težko dihanje, tiščanje v prsih. Epidemiološke raziskave povezujejo onesnaženost zraka z znižanimi pljučnimi funkcijami pri otrocih. Onesnaževala v zraku lahko povzročijo nastanek ali poslabšanje astme ali napade astme pri otrocih. Epidemiološke raziskave so pokazale večje število obiskov na urgenci zaradi astme pri otrocih v času požarov v naravi. V času požara v naravi se tudi poveča odsotnost otrok od pouka v šoli in drugih vsakodnevnih aktivnosti.

Poleg očitnih učinkov na zdravje lahko otroci doživijo tudi precejšnjo čustveno stisko, ki je posledica tesnobe in žalosti, ki sledi požaru v naravi. Pomembno je upoštevati ne le možne posledice požara za fizično zdravje otrok, ampak tudi potencialno dolgoročnejše psihološke posledice.

Med nosečnostjo pride v telesu bodoče matere do fizioloških sprememb, kot sta zvišana frekvenca dihanja in povečanje volumna plazme in krvi, kar povzroči večjo ogroženost nosečnic ob izpostavljenosti onesnaževalom zraka. Poleg tega materina izpostavljenost ob požaru lahko v času kritičnega razvoja zarodka škoduje le-temu. Epidemiološka raziskava je pokazala znižanje porodne teže ob izpostavljenosti zarodka v maternici onesnaževalom zraka iz požara v naravi. Drugi pomembni mehanizem, ki vpliva na zdravje nosečnic ob požarih na prostem, je psihosocialen stres. Obstajajo precejšnji dokazi o nizki porodni teži ob rojstvu zaradi ponavljajoče se izpostavljenosti cigaretnemu dimu, vključno z aktivnim in pasivnim kajenjem. Znanstvena literatura o zdravstvenih učinkih predporodne izpostavljenosti onesnaženemu zraku je še vedno nedosledna. Študije, ki preučujejo kronično izpostavljenost mater delcem iz okolja, dima iz biomase v zaprtih prostorih, kurilnih naprav za dom na les izkazujejo nekaj dokazov o neugodnem porodu in porodnih izidih (npr. zmanjšano rojstvo dojenčkov, teža, prezgodnji porod).

V razvitih deželah, tudi v Sloveniji, delež starejših odraslih že nekaj časa narašča. Pri starejših odraslih obstaja povečano tveganje za zdravstvene posledice zaradi kratkotrajne izpostavljenosti onesnaženemu zraku ob požarih v naravi, saj so pri njih že odkrite in še neprepoznane bolezni srca in ožilja ter dihal bistveno pogostejše kot pri ostalih starostnih skupinah. S starostjo upadajo tudi pomembni fiziološki procesi, vključno z obrambnimi mehanizmi. Epidemiološke študije poročajo, da je tveganje za obiske urgence in sprejem v bolnišnico ter umrljivost pri starejših odraslih ob večji izpostavljenosti delcem večje. Zato je treba starejše odrasle v času požarov v naravi še posebej opozoriti na preventivne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti.

Socialno-ekonomski status (SES) je v epidemioloških študijah pogosto opredeljen z uporabo različnih kazalnikov, kot so dosežena izobrazba, povprečen dohodek na gospodinjstvo, odstotek prebivalstva, ki živi v revščini, rasa/etnična pripadnost in kraj bivanja. SES je sestavljen kazalec, ki zajema več posameznih indikatorjev in se skupaj z drugimi dejavniki pogosto meri na ravni prebivalstva ali skupnosti. Epidemiološke študije delcev z uporabo indikatorjev SES so pokazale dokaze, da so posamezniki z nizkim SES ob izpostavljenosti požaru podvrženi povečanemu tveganju za umrljivost zaradi kratkotrajne izpostavljenosti. V zvezi s požarom v naravi so dokazi veliko bolj omejeni, čeprav jih obstaja nekaj, ki kažejo, da so prebivalci na lokacijah, razvrščenih kot tiste z najnižjim SES, podvrženi večjemu tveganju za učinke na zdravje, ki jih pripišemo dimu požara v naravi.

Poleg tega lahko v posamezni širši skupnosti SES prispeva k razlikam v stopnji izpostavljenosti dimu požara v skupnostih. Na primer, znano je, da lahko ustrezne klimatske naprave s svojimi filtri zmanjšajo infiltracijo delcev v zaprte prostore. Ker si tovrstne naprave praviloma lahko privoščijo le bolje situirani družbeni sloji, to lahko privede do situacije, da so revnejši družbeni sloji ob enaki stopnji onesnaženosti zunanjega zraka v zaprtih prostorih zaradi klimatskih naprav slabše kakovosti ali celo brez njih, izpostavljeni bolj onesnaženemu zraku in bolj ekstremnim temperaturam kot tisti, ki takšne naprave imajo. Dostopnost do klimatske naprave lahko zmanjša infiltracijo onesnaženih delcev v zaprtih prostorih. Posledica tega je lahko tudi neenakost v zdravju. Nižja dostopnost do klimatskih naprav lahko privede do večje izpostavljenosti požarnemu dimu in večjo občutljivost na ekstremne temperature in posledično do zdravstvenih razlik v skupnostih. Obubožani ljudje, tako otroci kot odrasli, že tako ali tako zaradi drugih vzrokov nosijo nesorazmerno breme astme in drugih bolezni dihal ter so tudi zaradi navedenega lahko v večji nevarnosti za negativne učinke na zdravje zaradi izpostavljenosti dimu, ki ga povzročajo  požari v naravi.

Priporočljiva je maska, ki dobro tesni, se dobro prilega obrazu in je iz materiala, ki dobro filtrira tudi manjše delce. To so npr. maske tipa FFP2 ali FFP3.

Zavedati pa se moramo, da omenjene maske ščitijo samo pred delci, ne pa tudi pred plinskimi onesnaževali. Univerzalnih mask, ki bi hkrati ščitile pred vsemi onesnaževali, ni.

Ko si masko nadenemo, jo prilagodimo svojemu obrazu. Upogljivi del zgornjega roba, ki pokriva nosni koren, ukrivimo po obliki svojega nosu. Maska mora pokriti nos in usta in se po vseh robovih tesno prilegati.

Ves čas nošenja mora maska pokrivati nos in usta in se tesno prilegati obrazu.

Če maska ne tesni dobro, bo onesnažen zrak, ki ga vdihujemo, tekel po poti najmanjšega upora, to je skozi reže ob straneh obraza, namesto skozi filtrski material maske. V takem primeru nas maska ne bo dobro ščitila.

Ob požaru je med prizadetim prebivalstvom eden izmed najbolj iskanih in zaželenih podatkov podatek o stopnji onesnaženosti zraka.

V Sloveniji v večjih mestih in še na nekaterih drugih lokacijah potekajo meritve onesnaženosti zraka, vendar njihov osnovni namen ni spremljanje onesnaženosti zraka, ki ga povzroča požar. Ob požarih je le redko tako, da je katero od teh merilnih mest na območju, ki je pod vplivom dima, ki se širi z mesta požara. Zaradi tega so podatki iz teh stacionarnih merilnih mest le izjemoma primerni tudi za vrednotenje onesnaženja zraka, ki ga povzroča požar. Sprotni (t.i. online) rezultati meritev so sicer objavljeni na spletni strani Agencije RS za okolje: https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/.

Na omenjeni spletni strani je dosegljiv tudi indeks kakovosti zraka, ki ga objavlja Agencija RS za okolje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje, skupaj s priporočili, kako naj prebivalci in posebej ranljive skupine prebivalstva ravnajo ob različnih stopnjah onesnaženosti zraka (dostopno na: https://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/amp/.

Če je takšno merilno mesto pod vplivom dima, ki se sprošča na mestu požara, so tudi informacije, ki jih posredujejo vsakourne meritve, in indeks kakovosti zraka pomembno vodilo, kako je treba ravnati, da čim bolj zaščitimo svoje zdravje pred negativnimi vplivi, ki jih povzroča dim.

Zavedati se je treba, da so merilna mesta za spremljanje onesnaženosti zraka le izjemoma na takšnih lokacijah, da bi bila reprezentativna za onesnaženost zraka, ki jo povzroča požar. Enako velja tudi za objavljene indekse kakovosti zraka, ki temeljijo na rezultatih meritev na teh merilnih mestih. Da bi rešili to težavo, se ob vseh večjih požarih med drugim aktivira tudi mobilna enota za merjenje onesnaženosti zraka. Ta o trenutni stopnji onesnaženosti zraka na območju požara obvešča pristojni štab civilne zaščite. Trenutna programsko tehnična opremljenost pa še ne omogoča, da bi se ti podatki na spletu ali kje drugje tudi javno objavljali. Zato izpostavljamo, da vsi z dimom požara prizadeti prebivalci redno spremljajo in upoštevajo navodila, ki jih v zvezi z ravnanjem prebivalstva daje vodstvo intervencije.

Ker lahko požari v naravi, čeprav so lokalizirani, trajajo dalj časa in lahko njihov vpliv seže na različna, tudi oddaljena območja, se pogosto pojavljajo vprašanja, ali je v takšnih razmerah primerno izvesti javne prireditve na prostem.

Eden osnovnih ukrepov v povezavi s požari je, da skušamo izpostavljenost ljudi dimu čim bolj zmanjšati. Zaradi tega na območjih, kamor seže neposreden vpliv požara v obliki onesnaženosti zraka z dimom, prirejanja javnih prireditev na prostem ne priporočamo.

Zaradi lokalnih meteoroloških razmer, kot je npr. smer vetra, ni mogoče točno napovedati in tudi ni mogoče pravočasno izdati vsakokratnih natančnih opozoril v zvezi z območji, na katera bo segel vpliv požara. Izdana opozorila lahko tudi odstopajo od dejanskega razvoja dogodkov.

Organizatorjem dogodkov, prebivalcem in obiskovalcem območij, do katerih bi lahko segel vpliv požara, zato svetujemo, da ob morebitnem ponovnem pojavu dima ves čas spremljajo razvoj dogodkov in upoštevajo opozorila pristojnih institucij, ki se bodo redno pojavljala v medijih. To velja še posebej za osebe, ki spadajo v katero od ranljivih skupin.

Ob morebitnem ponovnem pojavu dima priporočamo samozaščitno ravnanje, v prvi vrsti umik v notranje prostore, umik od nevarnih situacij in bližine ognja ali tlenja, na prostem pa se zaščitimo s kakovostno masko.

Ker se požari v naravi velikokrat pojavljajo v poletnem času, v zvezi z javnimi prireditvami še opozarjamo, da je smiselno upoštevati tudi druga posebna priporočila v zvezi s stanjem v okolju, vezana na povišane vrednosti ozona v zraku, visok UV indeks in veliko toplotno obremenitev.

V državah s pogostimi obsežnimi požari v naravi, drugačnim podnebjem in ureditvijo domov, kot so npr. ZDA, priporočila za ravnanje z bazeni na prostem v povezavi s požari v naravi podajajo glede na fazo požara in lokacijo bazenov.

Poudarjajo, da je v aktivni fazi požara največjo skrb treba nameniti varnosti ljudi in tudi premoženja. Na neposredno ogroženih področjih se ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov in tehničnih lastnosti bazenov bazenska voda zato marsikdaj uporabi tudi za gašenje.

Opozarjajo, da je na požarnem območju, kjer so bili prizadeti tudi stanovanjski predeli, po požaru realno pričakovati, da so v bazene zaradi močnega vetra nanesene različne vrste nečistoč in odpadkov, kot so leteči pepel, drevesne veje, listje, tudi ostanki kemikalij za gašenje požara itd. Sestava pepela je odvisna od temperature gorenja in materiala, ki gori. Pri požarih v naravi, in pri dovolj visoki temperaturi, pepel sestavljajo predvsem elementi, kot so kalcij, magnezij, natrij in drugi minerali. Pri gorenju gradbenih materialov zgradb in ostalih objektov, pa je lahko sestava pepela bolj problematična zaradi vsebnosti strupenih elementov. Čiščenje bazenov po požarih je zato treba izvajati previdno in ob upoštevanju nasvetov strokovnjakov.

Dim in pepel lahko predstavljata problem tudi na veliki oddaljenosti od samega požara.

Pred ponovno uporabo je potrebno bazen pregledati, preveriti delovanje vse opreme in ga uporabiti šele po tem, ko preverimo, da je kopalna voda ustrezne kakovosti.

Plinom in delcem, ki nastajajo pri požaru, smo neposredno izpostavljeni z vdihavanjem, kasneje pa lahko tudi preko hrane in vode.

Delci, ki so lahko dodatno onesnaženi z organskimi in anorganskimi snovmi, se posedajo tudi na sadje in zelenjavo in jih tako lahko zaužijemo. Posedajo se na rastline, ki so krma za živali. Dim in pepel lahko predstavljata problem tudi na veliki oddaljenosti od samega požara. Z dežjem se spirajo tudi v tla.

Priporočamo, da vrtnine in sadje, ki bi glede na doseženo stopnjo rasti oz. zrelosti že bili primerni za uporabo, in so vidno onesnaženi s prahom in sajami ter se jih ne da olupiti, zavržete. To velja do objave nadaljnjih navodil ter s tem povezanih morebitnih drugačnih napotkov oziroma novih priporočil.

Uporaba pitne vode – upoštevajte priporočila upravljavca vodovoda oz. Uprave RS za zaščito in reševanje. Lastniki kapnic naj pred nastopom padavin preusmerijo vodo z lovilnih površin, ki so onesnažene zaradi požara, stran od hranilnika za vodo, da se lovilna površina najprej spere in ta voda odteče mimo hranilnika. S tem se prepreči dotok onesnažene vode v hranilnik.

Glede krme živali upoštevajte priporočila Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).