Povišane ravni delcev v zraku – priporočila za prebivalce

Pred nami je zima, ki s sabo prinaša povečano onesnaževanje zraka povezano s kurjenjem, hkrati pa se srečujemo z energetsko krizo, ki bo verjetno pomembno vplivala na oskrbo z energenti. Zaradi omejitev pri dobavi zemeljskega plina, visokih cen vseh energentov in siceršnjega vsesplošnega dviga življenjskih stroškov lahko pričakujemo, da se bo spremenila tudi struktura uporabe goriv. Pričakujemo, da bodo nekatere kurilne naprave od drobnih kurišč do srednjih in velikih kurilnih naprav prešla na okoljsko manj prijazna goriva. Posledica tovrstnih prehodov so lahko tudi spremembe v onesnaževanju zraka, možno je, da se bo kakovost zraka poslabšala. Ob neugodnih vremenskih razmerah lahko posledično pričakujemo tudi več obdobij, ko bo zrak prekomerno onesnažen. Z obdobji povečane onesnaženosti zraka so povezana poznana priporočila prebivalstvu, kako ravnati, da bi zmanjšali vpliv onesnaženega zraka na zdravje. Eno od tovrstnih priporočil je tudi omejevanje zračenja.

Po drugi strani je, ob ostalih povzročiteljih  akutnih okužb dihal, med nami še vedno virus SARS-CoV-2. Eden izmed zelo pomembnih priporočenih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti virusu SARS-CoV-2, je zračenje prostorov. Zato se lahko pogosto znajdemo v položaju, ko bo zaradi preprečevanja širjenja SARS-CoV-2 in ostalih povzročiteljev akutnih okužb dihal prostore potrebno zračiti, zaradi onesnaženosti zraka z delci pa bi bilo zračenje odsvetovano.

V opisanem primeru seveda nobena od danih možnosti ni optimalna: če ne zračimo, se v prostorih kopičijo onesnaževala, poveča se tveganje za prenos SARS-Cov-2 in drugih povzročiteljev obolenj dihal; ob menjavi notranjega zraka z zunanjim pa se bodo vrednosti delcev v prostoru hitreje povečale.

Ob tem, da epidemiološke študije kažejo, da pri stopnjah povečane onesnaženosti zraka, ki jih običajno srečujemo v Sloveniji, lahko negativne učinke na zdravje s trajnimi posledicami pričakujemo šele po dolgotrajni (večletni) izpostavljenosti, zbolevanje za različnimi akutnimi okužbami dihal vključno z gripo in covid-19 pa lahko povzroča močne takojšnje in dolgotrajne posledice, ocenjujemo, da je zračenje bolj primeren ukrep kot zapiranje oken zaradi prekomerno onesnaženega zraka.

Menimo, da je v razmerah, ko moramo omejevati širjenje povzročiteljev akutnih okužb dihal vključno z virusom gripe in virusom SARS-CoV-2,  v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi, na prvem mestu preprečevanje širjenja obravnavanih okužb.  Zato je ključno  dosledno in učinkovito zračenje zaprtih prostorov, kjer je več ljudi.  Svetujemo, da v opisanem primeru zaprte prostore, še zlasti če se v njih zadržuje večje število ljudi, vseeno zračimo skladno z načrtom zračenja za zmanjšanje širjenja povzročiteljev covid-19 in ostalih akutnih okužb dihal.

Hkrati svetujemo, da ves čas kurilne sezone redno spremljamo kakovost zunanjega zraka. V primeru napovedi dalj časa trajajočega močnega onesnaženja z delci pa skušamo temu v največji možni meri prilagoditi aktivnosti (npr. prestavitev večjih srečanj na drug termin, več dela na daljavo).

AQI – Air Quality Index = Indeks kakovosti zraka

Za enostavnejše spremljanje kakovosti zraka in nasvetov o primernem ravnanju se objavljajo indeksi kakovosti zraka, ki združujejo oboje.

Indeksov je kar nekaj, med različnimi inštitucijami, državami obstajajo manjše razlike: npr. glede vključitve onesnaževal, ki jih spremljajo, razpona razredov pri posameznem onesnaževalu ali načina prikazovanja posameznega onesnaževala (npr. štiriindvajset-urna meritev ali uravnotežena 12-urna meritev itd.).

Vsem prikazom v obliki indeksa pa je skupno, da temeljijo na barvni skali semaforja in so zastavljeni tako, da se v smeri od zelene proti rdeči kakovost zraka slabša, posledično pa krepijo nasveti k opuščanju telesne dejavnosti na prostem in umiku v zaprte prostore.

Za ranljive skupine se prilagojeno vedenje svetuje prej kot za splošno populacijo, se pa seveda vsem svetuje, da ves čas spremljajo in upoštevajo svoje počutje.

Primer takega prikaza je Evropski indeks kakovosti zraka Evropske agencije za okolje, EAA, ki smo ga povzeli tudi v Sloveniji in je objavljen na spletni strani Agencije RS za okolje, Indeks kakovosti zraka. 

Epidemiološke študije o telesni dejavnosti Slovencev kažejo, da je nezadostna telesna dejavnost eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga v vseh obdobjih življenja in s tem povečane prezgodnje umrljivosti. Redno pešačenje in kolesarjenje vključuje telesno dejavnost v vsakdanje življenje prebivalcev in ima pozitiven učinek na čistejši zrak. Kolesarji in pešci pa so zaradi povečane telesne dejavnosti in s tem povezanega bolj intenzivnega dihanja lahko bolj izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki dokazano negativno vpliva na zdravje. Zato je smotrno, da telesno dejavnost izvajamo v času, ko koncentracije onesnaževal zraka padejo oziroma izberemo lokacijo izvajanja telesne dejavnosti, kjer je koncentracija onesnaževal zraka nižja.

V zadnjih letih se v različnih delih sveta nekateri raziskovalci ukvarjajo s preučevanjem celokupne koristi za organizem zaradi pozitivnega učinka, ki ga doprinese redna telesna dejavnost na prostem kljub negativnim učinkom hkratne izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku. Večina študij ugotavlja, da zdravstvene koristi časovno omejenega aktivnega transporta (kolesarjenje, hoja) pri zmerni onesnaženosti zraka presegajo škodljive učinke zaradi večje izpostavljenosti onesnaženemu zraku. O tem pa so potrebne še dodatne kompleksne raziskave.

Funkcionalnega aktivnega transporta (kot je npr. kolesarjenje ali pešačenje v službo, šolo) ne moremo enačiti z rekreativnim kolesarjenjem, tekom in ostalimi oblikami rekreacije na prostem. Znanstveniki pa po drugi strani priporočajo tovrstno telesno dejavnost, predvsem z izbiro kraja potovanja (manj prometne ulice), saj  je tudi tovrstna telesna dejavnost  bolj zdrava izbira kot pa izbira potovanja po mestu z osebnimi avtomobili.

Glede na to, da je onesnažen zrak najbolj pereč problem ob večjih cestnih vpadnicah, je aktivni transport v urbanih območjih vsekakor potrebno čim bolj oddaljiti od vsakdanjega prometnega onesnaževanja zraka in temu prilagoditi gradnjo kolesarskih stez. Tudi sami kolesarji naj v mestnih naseljih uporabljajo manj prometne ulice in se pripravijo na kolesarjenje izven časa prometnih konic, ko je promet manj gost. Najranljivejša populacija so otroci, zato v mestnih naseljih priporočamo, da otroci ne kolesarijo v času onesnaženosti zraka, ko koncentracije onesnaževal presegajo mejne vrednosti.

Ogljikov oksid (CO) je plin brez barve, vonja in okusa, ki nastaja pri nepopolnem gorenju plina, kurilnega olja, drv, premoga idr. Kadar gorijo neprimerna trda goriva, kot npr. slabo posušena, vlažna drva, je verjetnost nepopolnega izgorevanja večja in s tem tudi nevarnost zastrupitve s CO. V Sloveniji se vsako leto z ogljikovim oksidom zastrupi in umre okoli 10 ljudi (gre za nenamerne zastrupitve). S čutili ga ne moremo zaznati, zato ga tudi imenujemo tihi morilec. Pogosto na prisotnost ogljikovega oksida v stanovanju pomislimo šele takrat, ko nekdo izgubi zavest. Zastrupitev z ogljikovim oksidom se kaže z glavobolom, slabostjo, bruhanjem, utrujenostjo, omotičnostjo, težave se lahko stopnjujejo do zmedenosti, zanašanja pri hoji, motenj vida, nezavesti in smrti. Vsak sum na zastrupitev z ogljikovim oksidom je treba vzeti zelo resno in se zavedati, da zastrupitve z ogljikovim oksidom lahko povzročijo trajne okvare možganov z motenim spominom in mišljenjem, težavami pri učenju in pogostimi glavoboli.

Na morebitno nastajanje in kopičenje ogljikovega oksida v prostoru nas lahko pravočasno opozori alarmna naprava oziroma javljalec (detektor) ogljikovega oksida v zraku.

Zelo pomemben je reden pregled in vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov ter redno prezračevanje bivalnih prostorov v izogib zastrupitvi z ogljikovim oksidom.

Pomembno je, da se nevarnosti onesnaženega zraka zavedamo. Redno spremljajmo obvestila in napovedi o kakovosti zraka, ki jih objavlja Agencija RS za okolje (ARSO). Ko je onesnaženost zunanjega zraka velika, je bolj varno ostati v zaprtih prostorih.

Če smo zunaj, se umaknemo od gostega prometa. Zmanjšamo fizične dejavnosti in napor. Kolesarji naj poiščejo poti, stran od obremenjenih prometnic.

Za sprehode in rekreacijo na prostem izberemo čas v dnevu, ko je onesnaženost zraka najmanjša.

V zaprtih prostorih je, če je mogoče, priporočljiva uporaba prezračevalnih naprav s filtriranjem zraka. Osebe, ki imajo bolezni dihal, srca in ožilja, naj bodo posebej pozorne na svoje počutje in se po potrebi pravočasno posvetujejo s svojim zdravnikom.

Za bivanje in fizične aktivnosti na prostem se nošenja mask ne priporoča.

Delavci, ki morajo delati na prostem, kot npr. gradbeni delavci, naj se zaščitijo s profesionalnimi kakovostnimi maskami ob tem, da so usposobljeni za ravnanje z njimi in pravilno nošenje v skladu s priporočili medicine dela.

Za splošno prebivalstvo se nošenje mask na prostem ob povišanih koncentracijah delcev priporoča le izjemoma, v izrednih razmerah, ko je onesnaženost zunanjega zraka tudi z delci zelo velika in traja omejen, krajši čas, npr. ob požaru, eksplozijah, čiščenju po naravnih nesrečah, vulkanskem izbruhu ipd.

V takšnem primeru je priporočljiva maska, ki dobro tesni, se dobro prilega obrazu in je iz materiala, ki dobro filtrira tudi manjše delce. To so npr. maske FFP2 ali FFP3. Vedeti moramo, da omenjene maske ščitijo samo pred delci, pred plinskimi onesnaževali pa ne. Univerzalnih mask, ki bi hkrati ščitile pred vsemi onesnaževali, ni.

Edini učinkovit ukrep za zaščito pred izpostavljenostjo zraku, onesnaženemu z delci, je zmanjšanje onesnaženosti zraka.

Osnovno ukrepanje naj bo usmerjeno k zmanjševanju onesnaženosti zraka. Ker pa je to dolgotrajen in globalen proces, si je ob tem treba pomagati z različnimi ukrepi in sredstvi, da izpostavljenost delcem zmanjšamo. Najboljša je kombinacija ukrepov, glede na naše osebne značilnosti (kje živimo, ali se lahko umaknemo v času močnejšega onesnaženja, ali sodimo v skupino, ki je bolj dovzetna za posledice izpostavljenosti itd.).

Pomembno je, da se zavedamo nevarnosti onesnaženega zraka in zato tudi redno spremljamo obvestila in napovedi o kakovosti zraka, ki jih objavlja Agencija RS za okolje (ARSO). Za zaščito pred onesnaženim zrakom z delci se priporoča omejitev bivanja na prostem na čas, ko je onesnaženost zraka v dnevu najmanjša, izogibanje bližini prometnic ter omejitev fizičnih aktivnosti, zlasti na prostem. Pomembno je, da v zaprtih prostorih ne poslabšujemo kakovosti zraka npr. ne kadimo, ne prižigamo sveč ipd. Pomembno je tudi pozorno spremljanje počutja in morebitnih simptomov in znakov, kot so kašelj ali pomanjkanje sape ipd. Slednje še zlasti velja, če sodimo v skupino ljudi s pričakovanimi težjimi zapleti (npr. osebe z boleznimi srca in žilja ter dihal).

Maske

Pomembno je vedeti, da vsaka maska ne ščiti pred vstopom delcev v naše telo in, da je masko treba pravilno nositi, če želimo doseči pričakovani učinek.

Uporaba mask ima svoje omejitve. Nošenje maske je predvideno le za omejen čas. Marsikdo ima pri uporabi maske težave, še zlasti pljučni in srčni bolniki. Izpostavljenost onesnaženemu zraku z delci je običajno res večja na prostem, znano pa je, da se ob dlje časa trajajočem obdobju s povišanimi koncentracijami delcev v zunanjem zraku postopno zvišuje koncentracija delcev tudi v notranjih prostorih. Ker mask v domačem okolju v zaprtih prostorih praviloma ne nosimo, bi bila v navedenem primeru potrebna uporaba čistilcev zraka, ki imajo zmožnost filtriranja delcev in plinov, da bi v celoti zagotovili zaščito pred onesnaževali v zraku. Že pred obdobjem pandemije bolezni covid-19, ko se je zaradi preprečevanja okužb nošenje mask priporočalo v zaprtih prostorih, kjer je več ljudi, so se mnenja o uporabi mask za zaščito pred onesnaženim zrakom, zelo razlikovala. V nekaterih mestih, zlasti v velemestih v Aziji, prebivalci maske že dolgo nosijo.

Maske filtrirajo zrak, ki ga vdihujemo. Za dobro zaščito mora biti maska iz primernega materiala, ki dobro filtrira. Potrebno jo je pravilno nositi. Pokrivati mora nos in usta in se tesno prilegati obrazu. Maske so zato različno učinkovite.

Maske so različno učinkovite tudi glede na tip onesnaževala (npr. preprečujejo da bi bili v vdihanem zraku mikroorganizmi, delci, plini). Sposobnost mask, da odstranijo onesnaževala iz vdihanega zraka, je odvisna od tipa onesnaževala, tipa filtra ali vpojnega materiala, tipa maske in pogojev uporabe. Čeprav so dosegljive relativno poceni maske s filtrskim materialom za delce, ni posameznega vpojnega materiala ali kombinacije vpojnih materialov, ki lahko učinkovito odstranijo različna plinska onesnaževala. Plinska onesnaževala se lahko odstranijo glede na njihove fizikalno-kemijske lastnosti, kot so reaktivnost, molekulska masa in topnost. Tako je mehanizem odstranjevanja za različna plinska onesnaževala različen, določena vrsta vpojnika pa je učinkovita samo za en plin, oziroma za pline s podobnimi fizikalno-kemičnimi lastnostmi.

Delce PM2,5 in večje zadržijo maske z oznako N95 v ZDA, KN95 na Kitajskem ali FFP2 v Evropi. Našteti tipi mask so najučinkovitejši proti onesnaženju z delci in povzročitelji okužb, ki se prenašajo po zraku.

Maske iz navadne tkanine lahko filtrirajo le večje delce prahu, saj, peska, cvetnega prahu, ne pa manjših delcev. Maske FFP in kirurške maske so iz materiala, ki učinkovito filtrira tudi manjše delce v zraku. Maske FFP se dobro prilegajo obrazu, bolje kot kirurške, kar je pogoj za učinkovitost. Kirurške maske so bile dobro proučene v zdravstvenih ustanovah. Predvsem preprečujejo prenos okužb s strani osebe, ki masko nosi, na druge osebe. Torej zlasti ščitijo druge. Malo pa je znanega, koliko so učinkovite proti onesnaženemu zraku. Za zaščito pred onesnaženim zrakom z delci (PM 2,5 in PM 10) so učinkovite maske, ki ščitijo osebo, ki jo nosi, npr. FFP2 ali FFP3.

Če maska ne tesni dobro, bo vdihan onesnažen zrak tekel po poti najmanjšega upora, to je skozi reže ob straneh obraza, namesto skozi filtrski material maske. V takem primeru nas maska ne bo dobro ščitila.

Zaposleni, ki na svojih delovnih mestih potrebujejo učinkovite maske, se posebej usposabljajo o tem, kako si masko pravilno nadeti in nositi. Uporabljajo certificirane maske za specifične razmere, ki pa niso primerne za dolgotrajnejše vsakodnevno nošenje na ulici.

Učinkovitost FFP mask, ki jih uporablja splošna javnost zaradi onesnaženega zraka, ni znana. Izredno malo je namreč kliničnih študij, ki bi testirale, kako učinkovite so maske proti onesnaženemu zraku ali kako jih ljudje uporabljajo.

Obstaja nevarnost, da bi nošenje mask celo poslabšalo stanje zaradi dajanja občutka lažne varnosti ljudem in bi ti zato ostajali dlje časa zunaj v onesnaženem zraku.

Javnozdravstvene organizacije, kot so Svetovna zdravstvena organizacija, ameriško kardiološko združenje in evropsko združenje za kardiologijo, splošni javnosti ne priporočajo nošenje mask za zaščito pred onesnaženim zrakom. Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da za priporočanje nošenja mask za splošno javnost ni dovolj dokazov o učinkovitosti takega ukrepa v realnih življenjskih pogojih. Namesto tega priporoča nadaljevanje in intenziviranje ukrepanja za zmanjšanje onesnaževanja zunanjega zraka, zmanjševanje izpustov onesnaževal v zrak in omejitev vsakodnevne izpostavljenosti, ko je mogoče.

Strokovna priporočila so drugačna, če gre za časovno omejeno, močno povečano onesnaženost zraka v okolju, kjer je običajna onesnaženost zmerna, kot pa, če gre za dolgotrajnejše redno pojavljanje velike onesnaženosti.

Tako ameriško torakalno združenje (American Thoracic Society) dopušča možnost, da so kakovostne maske lahko učinkovite za zmanjšanje izpostavljenosti le občasnim kratkotrajnim povečanim koncentracijam delcev PM v zraku.

Edina dolgoročna rešitev je torej čist zrak. Do takrat pa je sporočilo nespremenjeno: ko je onesnaženost zraka zunaj velika, ostanemo v zaprtih prostorih, kolikor je le mogoče.

Tudi ob izrednih dogodkih, kot je npr. požar, se čim prej umaknemo v zaprte prostore. Če smo zunaj in se ne moremo izogniti izpostavljenosti, se čim bolj umaknemo od območja požara. Uporabimo kakovostno masko.

Posebna pozornost je vedno potrebna pri ljudeh z boleznimi dihal ter srca in žilja, pri katerih bi morda uporaba maske lahko povzročila dodatne težave, ker poveča mrtvi prostor, upornost zračnih poti in psihološki stres. Zanje je še posebej pomembno ostati doma v zaprtih prostorih.

Viri:

– Laumbach J R, CromarK R. Personal Interventions to Reduce Exposure to Outdoor Air Pollution. Annu. Rev. Public Health 2022. 43:293–309

– Huang W, Morawska L. Face masks could raise pollution risks. Comment. Nature | vol 574 | 3 October 2019: 29-30. S spletne strani vzeto 5. 12. 2022

– WHO. Personal interventions and risk communication on air pollution. Meeting Report, Geneva, 2020. https://www.who.int/publications/i/item/9789240000278. S spletne strani vzeto 5. 12. 2022

– Kodros JK, O’Dell K,  Samet JM, L’Orange C, Pierce JR, Volckens J. Quantifying the Health Benefits of Face Masks and Respirators to Mitigate Exposure to Severe Air Pollution. GeoHealth, Volume5, Issue 9, September 2021

Puščavski prah sestavljajo delci (PM₁₀ in PM_2,5), ki vsebujejo različne minerale. Občasno se pojavi tudi v naših krajih. Kadar so koncentracije delcev večje, nas o tem opozarja Agencija RS za okolje (ARSO).

Največji vir prahu na svetu je Severna Afrika, kjer lahko močni vetrovi dvignejo velike količine prahu z golih, suhih tal, v ozračje. Ko se severnoafriški prah zanese v ozračje, se prenaša proti Atlantskemu oceanu in/ali proti Sredozemskemu morju. Zaradi epizod saharskih prašnih neviht, ki prizadenejo Evropo, je veliko dokazov o povezanosti puščavskega prahu s povečano umrljivostjo in obolevnostjo. Saharski prah poleg škodljivih vplivov na zdravje vpliva tudi na okolje, promet in infrastrukturo. Napovedi nevarnega onesnaževanja zraka so ključnega pomena za pomoč pri zmanjševanju osebne izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku.

Polja saharskih sipin so, z nekaj lokalnimi izjemami, sestavljena iz čistega kremenčevega peska z zelo malo težkih mineralov, v katerih prevladujejo trpežni cirkon, turmalin in rutil. Saharski prah je sestavljen iz različnih mineralov, vključno s silikati, kot je kremen (SiO₂). Poleg silikatov so najpogostejše sestavine glineni minerali (kaolinit in ilit); karbonati, kot je kalcit (CaCO₃); železovi oksidi, kot je hematit (Fe₂O₃); soli; in fosfati. Železo, fosfor, mangan in uran so nekateri drugi pomembni minerali, ki jih najdemo v saharskem prahu. V njem pogosto najdemo tudi minerale, ki vsebujejo železo, kot so gline, glinenci in železovi oksidi. Gline v saharskem prahu kažejo večjo delno topnost kot železovi oksidi.

Sahara ima rdeč in bel pesek ter zlate peščene sipine. Te barve so posledica vsebnosti težkih mineralov, ki se v puščavskem okolju še naprej razgrajujejo, vendar zaradi nizke vlage in redke vegetacije veliko počasneje kot v bolj vlažnem okolju.

Iz saharske puščave se prah razprši v obliki delcev (PM₁₀, PM_2,5) po vsem svetu. Saharski prah prispeva k temu, da ravni delcev tudi v Evropi presežejo mejne vrednosti, ki jih določa Evropska unija (EU) in priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Delci saharskega prahu škodljivo vplivajo na zdravje na enak način kot delci zaradi prometa ali kurjenja. Glede na to, da je saharski prah sestavni del frakcije delcev PM in ga vdihavamo, povečuje tveganje za bolezni dihal in tudi obtočil ter drugih organskih sistemov. Poleg tega se v disperziji saharskega prahu lahko nahajajo tudi različni mikroorganizmi, zato lahko povzroči tudi nalezljive bolezni.

Več o delcih je na voljo v dokumentu: https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/10/PM-PRIPOROCILA-ZA-PREBIVALCE_-SEPTEMBER-2024_k.pdf.

Prebivalcem svetujemo spremljanje obvestil o kakovosti zraka (trenutnega stanja in napovedi) na spletnih straneh ARSO: http://rte.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/PM10_napoved.html  in  http://rte.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/podatki/dnevne_koncentracije.html.