Varnost živil

Pesticidi v živilih

Varnost živil

Pesticidi so snovi ali mešanice snovi, namenjene za preprečevanje razvoja, nadzorovanje ali uničevanje škodljivih organizmov, vključno s povzročitelji in prenašalci bolezni rastlin, živali in ljudi in neželenih vrst rastlin ali živali, ki povzročajo škodo. Uporabljamo jih na različnih področjih, največ v kmetijstvu, pa tudi na drugih področjih, kot so lesna industrija, gradbeništvo, promet... predvsem za zaščito rastlin in različnih materialov.

Ne spreglejte
Zadnje posodobljeno: 07.12.2022
Objavljeno: 07.12.2022

pesticidi v živilih

Obstaja več kot 1000 aktivnih snovi, registriranih kot pesticidi. Z njihovo kombinacijo dobimo preko 16.000 različnih pesticidov, ki so danes na trgu.

Pesticide razvrščamo na različne načine:

glede na mesto delovanja in tarčne škodljivce na herbicide (proti plevelom), insekticide (proti žuželkam), fungicide (proti plesnim in glivam), rodenticide (proti glodavcem)… ter glede na kemijsko strukturo na organske, anorganske, sintetične, biološke. Pesticidi so v kmetijstvu za široko pridelavo hrane danes nepogrešljivi, tako pri pridelavi hrane rastlinskega, kot živalskega izvora ter krme. Uporabljamo jih v dobi rasti in zorenja rastlin, pred in po obiranju pridelkov ter med shranjevanjem in transportom za zaščito pred kvarjenjem.  Nadalje za uravnavanje rasti rastlin, odstranjevanje zelenih delov, redčenje sadja, za preprečevanje prezgodnjega odpadanja plodov… Omogočajo večjo pridelavo in na nekaterih področjih tudi boljšo kakovost hrane.

V upravnem delovnem področju Evropske Unije jih delimo na fitofarmacevtska sredstva in biocide.

Fitofarmacevtska sredstva so pripravki, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Za to področje je v Sloveniji pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za fitofarmacevtska sredstva na Ministrstvu za okolje in prostor RS.

Biocidi se uporabljajo izven kmetijstva, to je v javni higieni, industriji, domovih in podobno. Za področje biocidov je v Sloveniji pristojen Urad za kemikalije na Ministrstvu za zdravje RS.

Od uporabe pesticidov imamo veliko koristi, hkrati pa tudi stranske učinke, kot je lahko nevarnost za zdravje zaradi ostankov pesticidov v živilih in njihove potencialne strupenosti.

V Sloveniji že več let redno spremljamo  vsebnosti ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora kot del uradnega nadzora. Hkrati poteka tudi uradni nadzor nad pravilno uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu.

Rezultati analiz uradnega nadzora v Sloveniji v zaporednih letih od 1999 dalje kažejo, da so bile mejne vrednosti ostankov pesticidov v živilih redko presežene.

 

Tvegana živila

  • sadje;
  • zelenjava;
  • žita in izdelkih iz žit;
  • začimbe;
  • pitna voda, če v podtalnico pronicajo pesticidi oz. njihovi presnovki, ki jih uporabljamo na površju zemlje.

Teoretično pesticide lahko najdemo v vseh živilih.

 

Način onesnaženja živil

Pesticidi pridejo na ali v živilo na dva načina:

  • neposredno – v živila rastlinskega in živalskega izvora z obdelovanjem rastlin in njihovo uporabo pri živalih;
  • posredno – v živila živalskega izvora preko krme.

 

Učinki na zdravje

Pesticidi imajo lahko akutne in kronične toksične učinke na zdravje ljudi, ki so jim izpostavljeni. Do akutne zastrupitve s pesticidi pride največkrat na delovnih mestih, npr., ko delavci uporabljajo pesticide v zaprtih prostorih in koncentracije teh snovi v zraku močno narastejo. Do kroničnih zastrupitev pride zaradi ponavljajočih se, dalj časa trajajočih izpostavljenosti ljudi manjšim koncentracijam pesticidov. Zaradi dolgotrajne izpostavljenosti pride lahko do težkih toksičnih učinkov na živčevju, krvotvornih organih, ledvicah, jetrih, spolnih organih, do motenj hormonskega ravnovesja, okvar ploda med nosečnostjo, razvojnih motenj, raka.

Če na ali v živilu ugotovimo prisotnost ostankov pesticidov nad dovoljeno mejo, je treba ovrednotiti, ali tolikšna prisotnost pesticidov dejansko predstavlja tveganje za zdravje ljudi. To ovrednotimo z oceno tveganja, ki nam da zaključek, ali je tako živilo varno za uživanje. Oceno tveganja naredimo na osnovi današnjega vedenja in poznavanja učinkov teh snovi. V nobenem primeru pa ne moremo z gotovostjo zaključiti, da gre za povsem varno koncentracijo, saj možnih učinkov na zdravje ne moremo popolnoma izključiti.

V intenzivnem modernem kmetijstvu so pesticidi danes nepogrešljivi. Za sredstva, o katerih imamo še pomanjkljivo vedenje, kako učinkujejo na zdravje ljudi, živali in na okolje, velja načelo previdnosti. Po načelu previdnosti je treba uporabo teh snovi zmanjšati na najmanjšo možno mero.

 

Ranljive skupine

  • otroci;
  • nosečnice;
  • doječe matere.

Otroci absorbirajo glede na njihovo telesno maso več toksične snovi, njihova zmožnost izločanja teh snovi pa je manjša, kot pri odraslih.

 

Preprečevanje uživanja živil, onesnaženih s pesticidi

Rezultati uradnega nadzora kažejo, da je preseganj mejne vrednosti za ostanke pesticidov v živilih in pitni vodi običajno zelo malo. Še bolj varno je, da uživamo:

  • zelenjavo, sadje in žita, pridelana ekološko;
  • lokalno hrano;
  • sezonsko hrano;
  • doma pridelano hrano.

Sadje in zelenjavo pred uporabo dobro operemo, saj s tem močno zmanjšamo količino pesticidov, ki so na površini. Podoben učinek dosežemo tudi z lupljenjem. 

Za zmanjšanje uporabe pesticidov je pomembno:

  • promocija ekološkega kmetovanja;
  • upoštevanje kodeksa dobre kmetijske prakse;
  • stalno izobraževanje kmetov;
  • večja uporaba bioloških pesticidov;
  • izločitev najbolj strupenih (toksičnih) pesticidov;
  • iskanje drugih načinov zaščite rastlin namesto uporabe kemijskih pesticidov;
  • vračanje načina kmetovanja s polikulturami;
  • kolobarjenje  (zaporedna menjava)  posevkov na kmetijskih zemljiščih;
  • analiza tveganja zaradi mešanic pesticidov;
  • nadaljevanje spremljanja (monitoringa) živil na pesticide.

Strokovna združenja po vsem svetu se zavzemajo za omejevanje uporabe pesticidov in za iskanje varnejših alternativ. Področje, ki je še posebej neraziskano in neznano, je dolgotrajna sočasna izpostavljenost majhnim odmerkom različnih kemikalij. Zaradi tega je potrebna velika previdnost pri uporabi, strokovnost in osveščenost pri delu s pesticidi, omejevanje uporabe, iskanje manj strupenih pesticidov in ne-kemijskih zamenjav zanje.

Za dobro javno zdravje
Podatki

Koledar objav za leto 2023

Podrobno
NIJZ

100 let javnega zdravja v Sloveniji

Podrobno
Tobačni in povezani izdelki

31. januar – Dan brez cigarete

Podrobno