Dioksini in poliklorirani bifenili (PCB) predstavljajo veliko skupino halogeniranih organskih spojin v skupini okoljskih onesnaževal, katerih izpostavljenost iz hrane in okolja je treba zaradi njihovih negativnih vplivov na zdravje zmanjševati na najnižjo možno raven.
Na osnovi razpoložljivih podatkov o koncentracijah dioksinov in PCB v živilih na slovenskem trgu ter podatkov o porabi hrane smo ocenili dolgoročno prehransko izpostavljenost prebivalcev Slovenije dioksinom in PCB ter izvedli oceno tveganje za zdravje ljudi.
Dioksini in poliklorirani bifenili (PCB) predstavljajo veliko skupino halogeniranih organskih spojin v skupini okoljskih onesnaževal, katerih izpostavljenost iz hrane in okolja je treba zaradi njihovih negativnih vplivov na zdravje zmanjševati na najnižjo možno raven. Na osnovi razpoložljivih podatkov o koncentracijah dioksinov in PCB v živilih na slovenskem trgu ter podatkov o porabi hrane smo ocenili dolgoročno prehransko izpostavljenost prebivalcev Slovenije dioksinom in PCB. S pomočjo znanstvenih spoznanj o učinkih dioksinov in PCB na zdravje smo opredelili tveganje, ki ga ocenjena izpostavljenost lahko predstavlja za zdravje ljudi v Sloveniji. Ocena tveganja vpliva prehranskih vnosov dioksinov in PCB na zdravje prebivalcev Slovenije je bila narejena konzervativno, ob upoštevanju najslabših možnih scenarijev ter vsebuje tudi negotovosti.
Dioksini in PCB so kemijsko zelo stabilni in obstojni v okolju in organizmih. Zaradi lipofilnosti se kopičijo v prehranski verigi in shranjujejo v maščobnih tkivih. Od števila atomov klora in njihovega položaja je odvisna njihova razgradljivost in strupene lastnosti. Na osnovi mednarodno zavezujoče Stockholmske konvencije iz leta 2001 so uvrščeni med obstojna organska onesnaževala (POPs), katerih prisotnost v okolju je potrebno zaradi njihove strupenosti in obstojnosti nenehno zmanjševati. Od leta 2001 naprej je zato na globalni ravni zaznati precejšnje zmanjševanje teh snovi v okolju in temu primerno tudi zniževanje koncentracij dioskinov in PCB v materinem mleku.
Dioksini in PCB so strupene snovi, ki kažejo škodljive učinke na koži, na imunskem in razmnoževalnem sistemu in pri razvoju zarodkov, imajo vpliv na razvoj centralnega živčenga sistema, motijo hormonsko ravnovesje in so rakotvorni. Relativno visoke vrednosti lahko najdemo v mesu in mlečnih izdelkih, ribah, rakih, medtem ko so v rastlinah najdene nižje vrednosti. Priprava in toplotna obdelava lahko zniža njihovo vsebnost v živilu. Če izvzamemo nesreče in poklicno izpostavljensot je uživanje hrane najpomembnejši vir izpostavljenosti dioksinom in PCB.
V tej raziskavi smo upoštevali rezultate analiz vzorcev živil, ki so bili analizirani na vsebnost dioksinov in PCB v okviru uradnega nadzora v letih 2012−2014. Vir podatkov o koncentracijah dioksinov in dioksinom podobnih PCB v materinem mleku v Sloveniji iz obdobja 2009−2010 predstavlja Kazalnik okolja Agencije Republike Slovenije za okolje. Zaradi trenutne odsotnosti slovenskih podatkov smo za namen najboljše možne ocene dolgoročnega vnosa živil uporabili dostopne podatke sosednjih držav.
Ocenjujemo, da izpostavljenost dioksinom in PCB predstavlja nizko tveganje za odrasle in starejše prebivalce Slovenije. Izračunane izpostavljenosti slovenskega prebivalstva dioksinom in PCB lahko predstavljajo večje tveganje za zdravje občutljivih skupin prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ter veliki uživalci živil. Pri tem je pomembno poudariti, da je bila izpostavljenost ocenjena konzervativno in z omejenimi ter privzetimi podatki. Pri najmlajših, to je pri dojenčkih in malčkih največ prispevajo k izpostavljenosti (materino mleko ni vključeno) mleko in mlečni izdelki, zlasti zaradi velike porabe tovrstnih živil v tem starostnem obdobju. Pri ostalih otrocih in vseh ostalih starostnih skupinah prebivalstva k izpostavljenosti največ prispevajo ribe in ribji izdelki, sledijo rastlinska olja in maščobe. V oceni izpostavljenosti so bile upoštevane razpoložljive koncentracije dioksinov in PCB v večini primerih v surovih živilih, čeprav je znano, da toplotna obdelava živil znižuje koncentracijo omenjenih snovi v živilih. V primeru, da bo v prihodnosti dostopnih več podatkov, tako o vsebnosti dioksinov in PCB v živilih na slovenskem trgu kot o dejanskih dolgotrajnih vnosih hrane prebivalcev Slovenije, bi bilo smiselno izvesti rafinirano oceno izpostavljenosti.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) kažejo, da so se vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v materinem mleku v zadnjih desetletjih v svetovnem merilu stalno zniževale (UNEP, 2013). V Nemčiji je naprimer padla povprečna koncentracija dioksinov in dioksinom podobnih PCB v materinem mleku od leta 1988 do 2007 z 37,3 na 4,9 pg/g maščob (WHO-TEQ) (ARSO, 2013). Rezultati globalne raziskave Programa Združenih narodov za okolje in SZO o koncentracijah obstojnih organskih onesnaževal v materinem mleku kažejo, da so vsebnosti dioksinov in dioksinom podobnih PCB v vseh preučevanih državah (Slovenije ni med njimi) eden ali dva velikostnega razreda višje od povezanih vrednosti sprejemljivega dnevnega vnosa (ang. Tolerable Daily Intake,TDI), referenčnega odmerka (ang. Reference dose, RfD) ali mejne vrednosti ostankov (ang. Maximum Residue Limit, MRL) (UNEP, 2013). Kljub temu slednje poročilo zaključuje, da po trenutnem vedenju koristi dojenja odtehtajo potncialna tveganja za zdravje. Bolj kot izpostavljenost dojenih otrok preko materinega mleka je po navedbah SZO zaskrbljujoča prisotnost omenjenih snovi pri nosečnicah, kar negativno vpliva na razvoj zarodka. To pomeni, da je ključna naloga človeštva zmanjšati obremenitev okolja z dioksini in PCB kot tudi z drugimi onesnaževali.
Glede na ugotovitve ocene tveganja prehranske izpostavljenosti dioksinom in PCB slovenske populacije in ob upoštevanju previdnostnega načela priporočamo zmerno uživanje rib in ribjih izdelkov za vse starostne skupine, posebej je to priporočilo pomembno za otroke, nosečnice in doječe matere. Natančnejša navodila za uživanje rib in ribjih izdelkov, zlasti glede vrste rib in števila obrokov na teden, bo mogoče podati, ko bodo v Sloveniji narejene nacionalne smernice za uživanje rib.
Reference
ARSO (2013) Vsebnost dioksinov v materinem mleku. Zdravje ljudi in ekosistemov. Kazalci okolja Slovenije. Agencija Republike Slovenije za okolje (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=511).
EC (2006) (European Commission). COMMISSION REGULATION (EC) No 1881/2006 of 19 December 2006 setting maximum levels for certain contaminants in foodstuffs. Official Journal of European Union. 2006; L 364: 5-24.2006 (Konsolidirana verzija pridobljena 12.10.2016 s spletne strani: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:02006R1881-20160401).
EFSA (2005). Opinion of the Scientific Panel on contaminants in the food chain [CONTAM] related to the presence of non dioxin-like polychlorinated biphenyls (PCB) in feed and food. EFSA Journal, 3(11), 284-n/a.
EFSA (2012). Update of the monitoring of levels of dioxins and PCBs in food and feed. EFSA Journal, 10(7), 2832-n/a.
EFSA (2015). Scientific statement on the health-based guidance values for dioxins and dioxin-like PCBs. EFSA Journal, 13(5), 4124-n/a.
EFSA Comp (2015) Use of the EFSA Comprehensive European Food Consumption Database in Exposure Assessment. EFSA Journal 2011;9(3):2097. [34pp.]doi:10.2903/j.efsa.2011.2097 (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: https://www.efsa.europa.eu/en/food-consumption/comprehensive-database. Informacije o posodobitvi zbirke april 2015 dostopne na spletni strani: http://www.efsa.europa.eu/en/press/news/150428).
EFSA Conc (2008) EFSA Guidance Document for the use of the Concise European Food Consumption Database in Exposure Assessment (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/assets/datexfooddbguidance.pdf; Zbirka dostopna na spletni strani: https://www.efsa.europa.eu/en/food-consumption/comprehensive-database).
EFSA Foodex (2015) European Food Safety Authority, 2015. The food classification and description system FoodEx2 (revision 2). EFSA supporting publication 2015:EN-804. 90 pp. (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.efsa.europa.eu/sites/default/files/assets/804e.pdf).
Hoekstra, J., Hart, A., Owen, H., Zeilmaker, M., Bokkers, B., Thorgilsson, B., et al. (2013). Fish, contaminants and human health: Quantifying and weighing benefits and risks. Food and Chemical Toxicology, 54, 18-29.
IARC (1997). IARC Monographs on the evaluations of carcinogenic risks on humans: Polychlorinated Dibenzo-para-dioxins and Polychlorinated Dibenzofurans, Volume 69 (1997) (Pridobljeno 28.10.2016 s spletne strani: http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol69/).
Mannetje, A., Coakley, J., Bridgen, P., Smith, A. H., Read, D., Pearce, N., et al. (2014). Estimated infant intake of persistent organic pollutants through breast milk in New Zealand. The New Zealand medical journal, 127(1401), 56-68 (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: https://www.nzma.org.nz/journal/read-the-journal/all-issues/2010-2019/2014/vol-127-no-1401).
MZ (2015) Ministrstvo za zdravje. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015−2025 (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/javno_zdravje/resolucija/).
NIJZ (2015a) Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prioritetni dejavniki tveganja v hrani v Sloveniji (Priority risk factors in food in Slovenia).
NIJZ (2015b) Nacionalni inštitut za javno zdravje. Programi in projekti. EU Menu 1 (Pridobljeno 12.10.2015 s spletne strani: Kako se prehranjujemo v Sloveniji od dojenčkov, otrok, mladostnikov do odraslih?).
Public Health Agency of Canada (2010) National Collaborating Centre for Encironmental Health. Impact of Home Preparation and Cooking Methods on Levels of Dioxin and Dioxin-Like Compounds in Foods (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.ncceh.ca/documents/evidence-review/impact-home-preparation-and-cooking-methods-levels-dioxin-and-dioxin).
SCF(Scientific Committee on Food)(2001). Opinion on the risk assessment of dioxins and dioxin-like PCB in food (update based on the new scientific information available since the adoption of the SCF opinion of 22 November 2000) (adopted by the SCF on 30 May 2001) (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: https://ec.europa.eu/food/sites/food/files/safety/docs/cs_contaminants_catalogue_dioxins_out90_en.pdf).
Schrenk (2012) Schrenk D. Chemical contaminants and residues in food (Edited by D. Schrenk). Publishing Series in Food Science, Technology and nutrition: number 235. Cambridge: Woodhead Publishing Limited, 2012.
SURS (2012) Količine porabljenih živil in pijač na člana gospodinjstva. Anketa o porabi gospodinjstev. Statistični urad Republike Slovenije (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/viewplus.asp?ma=H155S&ti=&path=../Database/Hitre_Repozitorij/&lang=2). Podrobnejši podatki o porabi podskupin živil pridobljeni s strani NIJZ od SURS v letu 2015.
UNECE (2016) (United Nation Economic Commission for Europe). Protocol on Persistent Organic Pollutants (POPs) (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.unece.org/env/lrtap/pops_h1.html).
UNEP (2013) Results of the global survey on concentrations in human milk of persistent organic pollutants by the United Nations Environment Programme and the World Health Organization. Stockholm Convention on Persistent Organic Pollutants (Pridobljeno 12.10.2016 s spletne strani: http://www.unep.org/chemicalsandwaste/portals/9/POPs/docs/UNEP-POPS-COP.6-INF-33.English.pdf).
Van den Berg, M., Birnbaum, L. S., Denison, M., De Vito, M., Farland, W., Feeley, M., et al. (2006). The 2005 World Health Organization Reevaluation of Human and Mammalian Toxic Equivalency Factors for Dioxins and Dioxin-Like Compounds. Toxicological Sciences, 93(2), 223-241.
Young, R. A. (2014). Dioxins A2 – Wexler, Philip. In Encyclopedia of Toxicology (Third Edition) (pp. 190-194). Oxford: Academic Press.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
