Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu

Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih območjih, življenje v mestih pa je povezano z intenzivnim prometom, ki je glavni vir hrupa, na katerega smo se navadili in se nam ne zdi več moteč. Kljub temu pa ta vztrajno vpliva na naš organizem. Hrup v okolju predstavlja nevarnost za naše zdravje, počutje in kakovost bivanja. Izpostavljenost izjemno glasnemu hrupu lahko povzroči stalno šumenje v ušesih in trajno poškoduje sluh. Hrup, ki morda ni dovolj glasen, da bi poškodoval naš sluh, pa je lahko moteč, nas vznemirja, povečuje raven stresa in tesnobe.

Okoljski hrup najbolj vpliva na prebivalce, ki živijo ob prometnih cestah. S tem povezane in najbogostejše težave pa so: debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje, težave v duševnem zdravju. Na škodljive vplive hrupa so najbolj občutljivi otroci in mladostniki. Izpostavljenost hrupu v otroštvu ima namreč velik vpliv na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje.