24. april 2024 – mednarodni dan ozaveščanja o hrupu

Hrup je neželen in/ali škodljiv zvok. Prav vsak zvok lahko v določenem trenutku in v določenem okolju postane moteč.

Da bi negativne vplive hrupa čim bolje obvladovali, je pomembno da poznamo zakonodajo in znanstvene izsledke, ki nam pomagajo razumeti način delovanja hrupa na naše počutje in zdravje. Glede na okolje, v katerem smo hrupu izpostavljeni, in glede na vire hrupa ločimo pet področij, ki so urejena s posebnimi pravnimi akti: delovno okolje, javne prireditve, varovanje javnega reda in miru, bivalno okolje, ko hrup povzročajo obrati, naprave in/ali infrastruktura ter bivalno okolje, ko hrup povzročajo ostali viri kot so prezračevalne naprave, toplotne črpalke, kosilnice in druga orodja.

Z izboljšanjem zakonodaje, z učinkovitimi ukrepi za zmanjševanje hrupa in z dobrim prostorskim načrtovanjem bi lahko obremenjenost okolja s hrupom v veliki meri zmanjšali in zagotovili vsem prebivalcem zdravo bivalno okolje.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO)

SZO je izdala več smernic o vplivih hrupa na zdravje in počutje ljudi, ki jim pri svojem delu sledimo. Ocena Svetovne zdravstvene organizacije je, da samo hrup prometa negativno vpliva na zdravje skoraj vsake tretje osebi v evropski regiji SZO. Eden od petih Evropejcev je v nočnem času stalno izpostavljen hrupu, ki lahko pomembno škoduje zdravju. Hrup prometa torej predstavlja veliko breme bolezni v našem okolju, kar pomeni tudi velike stroške zdravljenja.

Javne prireditve

Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup

Ta uredba določa kritične obremenitve okolja zaradi občasne emisije hrupa v okolje, ki jih povzročajo zvočne naprave na shodih in prireditvah, način in pogoje njihove uporabe ter način in pogoje uporabe zvočnih naprav ter druge ukrepe, ki jih morajo za njihovo uporabo izpolnjevati organizatorji shodov in prireditev, z namenom, da med shodom ali prireditvijo zaradi uporabe zvočnih naprav hrup ne presega kritičnih obremenitev okolja, določenih s to uredbo. Določbe te uredbe se uporabljajo pri uporabi zvočnih naprav na shodu ali prireditvi, ki poteka oziroma se izvaja na prostem, v odprtem prostoru stavbe ali na odprti ali nepokriti površini objekta oziroma stavbe, razen kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, za katerega je bilo v skladu s predpisi s področja varstva okolja, ki urejajo hrup v okolju, izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje.

Delovno okolje

Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu

Ta pravilnik določa zahteve za varovanje delavcev pred tveganji za varnost in zdravje, ki so ali bi lahko bila posledica izpostavljenosti hrupu, in zlasti pred tveganji za poškodbe sluha. Ta pravilnik določa tudi obveznosti delodajalca v zvezi z varovanjem delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu. Določbe tega pravilnika se uporabljajo za dejavnosti, v katerih so ali bi lahko bili delavci zaradi svojega dela izpostavljeni tveganjem zaradi hrupa.

Bivalno okolje

Stvarnopravni zakonik (73. člen Prepoved medsebojnega vznemirjanja)

Stvarnopravni zakonik se upošteva v primeru, ko gre za vire hrupa, ki niso naveden v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, morajo lastniki teh nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.  Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje ali prostorsko povezane nepremičnine (sosednje nepremičnine), se morajo izvrševati pošteno v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine.

Bivalno okolje

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju

Ta uredba določa zaradi varstva okolja pred hrupom: stopnje varstva pred hrupom, mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, ukrepe varstva pred hrupom, ocenjevanje kazalcev hrupa, podrobnejšo vsebino vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja,  vsebino strokovne ocene skladnosti obratovanja virov hrupa in vsebino ocene obremenjenosti okolja s hrupom. Določbe te uredbe se uporabljajo za hrup v okolju, ki ga povzročajo stalne ali občasne emisije hrupa enega ali več virov obremenjevanja okolja s hrupom.

Viri onesnaževanja okolja s hrupom, ki jih obravnava za uredba so naslednji:

• cesta, na kateri letni pretok presega 1 000 000 vozil,
• železniška proga z letnimi prevozi več kot 10 000 vlakov,
• letališče, heliport ali pristanišče,
• skladišče ali druge odprte površine za pretovor blaga, če letna masa tega blaga presega 10 000 ton (v nadaljnjem besedilu: objekt za pretovor blaga),
• odprto parkirišče, na katerem letni pretok vozil presega 1 000 000 vozil, razen tistih, ki so v skladu s predpisom, ki ureja javne ceste, del avtoceste, hitre ceste, glavne ceste ali regionalne ceste,
• naprava, katere obratovanje zaradi izvajanja industrijske, obrtne, proizvodne, storitvene in podobnih dejavnosti ali proizvodne dejavnosti v kmetijstvu ali gozdarstvu povzroča v okolju stalen ali občasen hrup. Naprava je tudi naprava za obdelavo odpadkov, vetrna elektrarna, objekt za izkoriščanje ali predelavo mineralnih surovin, strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, objekt za športne ali druge javne prireditve, gostinski ali zabaviščni lokal, ki zunaj stavbe uporablja zvočne naprave, in zabaviščni objekt (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče),
• industrijski kompleks,
• gradbišče, na katerem se izvaja poseg v okolje, za katerega je treba izvesti presojo vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja,
• obrat;

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju

Ta uredba določa ukrepe za zmanjšanje obremenjenosti okolja s hrupom, zlasti v zvezi z:

• metodami ocenjevanja hrupa v okolju,
• določanjem izpostavljenosti hrupu s kartiranjem obremenjenosti poseljenih območij s hrupom,
• zagotavljanjem dostopa informacij o hrupu v okolju in njegovih učinkih javnosti,
• pripravo operativnih programov varstva pred hrupom z namenom preprečevanja in zmanjševanja hrupa v okolju, ki temelji na rezultatih kartiranja obremenjenosti območij s hrupom.

Pomembno je, da se na nacionalni in občinski ravni izdelajo strateške karte hrupa predvsem za cestni in železniški promet. Na ta način ocenimo območja, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju presežene. Na teh območjih mora država oziroma občina izdelati Operativni program varstva pred hrupom z navedbo ukrepov za zmanjšanje hrupa. Napredek oziroma stanje se preverja vsakih pet let. Strateške karte nacionalnega pomena so dostopne na spletnem omrežju Agencije RS za okolje (ARSO) 

Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju tudi navaja, da se za vire hrupa s posebnimi lastnostmi (občasna aktivnost hrupa, zastopanost nizkih frekvenc v spektru je velika, hrup vsebuje poudarjene tone, mirna območja na prostem, idr.) uporabljajo dodatni kazalci hrupa in z njimi povezane mejne vrednosti.

Soseska

Zakon o varstvu javnega reda in miru

Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja. Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice, ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Povzročanje hrupa, ki se kaznuje z globo, je opredeljeno v 8. členu tega zakona:

• Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege.
• Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti.