Glede vseh sprejetih ukrepov za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2 je bilo pojasnjeno, da se je v fazi epidemije, ko je zdravstvo na robu zmogljivosti, nesmiselno opredeljevati, kateri ukrep je morda pretiran, ker zdaj ni prostora za napake. V tem trenutku je namreč pomembno, da se situacijo obvlada in število novih okužb spet spravimo na obvladljivo raven.
Pojasnil je in posebej poudaril (in kar so nekateri napačno povzeli), da je cilj ukrepa omejevanja gibanja med občinami zmanjšanje gibanja in mešanja med ljudmi, kar je v tej fazi epidemije izredno pomembno. Z zmanjšanjem gibanja med občinami namreč zmanjšujemo število kontaktov in s tem tveganje za nove okužbe.
Kar se pa tiče različnih represivnih pristopov pa je bilo pojasnjeno, da so z vidika javnega zdravja takšni načini lahko učinkoviti v razmerah, ki trajajo krajše časovno obdobje, kot je recimo trenutna ustavitev javnega življenja (t. i. lock down), sicer pa je smiselno gojiti participatoren način delovanja v razmerah, ki trajajo daljše časovne obdobje.
Ukrepi se usklajujejo na multidisciplinarni strokovni skupini Ministrstva za zdravje, ki pretehta tako epidemiološko stanje kot tudi strokovne predloge ukrepov in potem predlaga usklajene ukrepe ministru za zdravje in Vladi RS.