Aktualno

Zaščita zdravja na potovanju – splošna navodila za potnike

Na potovanju smo izpostavljeni številnim nevarnostim za svoje zdravje.

Po dolgih letih zaznali primer tetanusa pri otroku

Nedavno je v Sloveniji za tetanusom zbolel otrok, ki ni bil cepljen. Pred tem pri nas pri otrocih nismo imeli tetanusa več kot 20 let, medtem ko imamo po nekaj primerov letno pri starejših osebah, ki še niso bile vključene v sistematično cepljenje proti tej resni bolezni.

Bolezni, ki jih povzročajo pnevmokoki, lahko pri odraslih in otrocih preprečimo s cepljenjem

S cepljenjem se lahko tako otroci kot tudi odrasli učinkovito zaščitimo proti pnevmokoknim okužbam.

Za preprečevanje širjenja okužb poskrbimo tudi z umivanjem rok

Vsako leto 15. oktobra obeležujemo svetovni dan umivanja rok, ki je namenjen širjenju ozaveščenosti in razumevanju o pomembnosti umivanja rok. Letošnja obeležitev poteka pod geslom “Naše roke, naša prihodnost”, ki nas opozarja, da umivanje rok ščiti naše zdravje. Jesen pa je tudi čas, ko se nam približuje obdobje gripe in drugih respiratornih okužb. Na Nacionalnem […]

Ošpice – nasveti pred potovanjem

Ošpice so zelo nalezljiva otroška bolezen, ki jo povzroča virus ošpic, za katero pa lahko zbolijo tudi odrasle osebe. Glavne značilnosti so vročina, vnetje očesnih veznic, nahod, kašelj in zlivajoč značilen izpuščaj (rdečkast izpuščaj, ki je dvignjen nad nivojem kože).

Sezona klopov pred vrati – pravočasno se zaščitimo pred klopi

Klopni meningoencefalitis (KME) je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki je v Sloveniji endemična. Bolezen ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravi. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME v Evropi in na svetu.

Zaščita pred komarji

Piki komarjev so neprijetni, na mestu vboda nastane srbeča oteklina in rdečina.

Pogosta vprašanja in odgovori o zaščiti pred komarji

Zaščita pred boleznimi, ki jih prenašajo klopi

Slovenija sodi med države, kjer obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prinašajo klopi. Pri nas je daleč najpogostejša Lymska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis (KME), proti kateremu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Strokovnjaki opozarjajo na previdnostne ukrepe, saj se s toplejšim vremenom prične tudi aktivnost klopov, s tem pa se poveča verjetnost okužb, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.

18. – 24. januar 2021: Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu

Zmanjševanje bremena raka materničnega vratu ob povečevanju precepljenosti proti HPV, uspešnost presejalnega programa ZORA ter ustrezno zdravljenje žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami materničnega vratu v zadnjih letih nedvomno kažejo, da je Slovenija kot ena izmed prvih evropskih držav na poti k eliminaciji raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema.

Porast tularemije (zajčje mrzlice)

V letošnjem letu je bilo do sedaj zabeleženih 28 primerov zajčje mrzlice pri ljudeh, od tega 27 primerov v Goriški statistični regiji in en primer na Gorenjskem. Med letoma 2005 in 2020 smo v vsej Sloveniji zabeležili 29 tovrstnih primerov, večinoma na Gorenjskem in v Prekmurju. Na Goriškem pa do letošnjega leta, zadnjih 20 let ni bilo primerov tularemije.

Svetovni dan aidsa: “Ustavimo neenakosti. ustavimo aids.”

Letos mineva 40 let od začetkov soočanja z epidemijo aidsa. Svetovni dan aidsa je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila že leta 1988 in od takrat 1. december obeležujemo po vsem svetu. Okužbo s HIV že več kot 20 let dobro obvladujemo. Prvi primer okužbe s HIV je bil prijavljen leta 1986. Letos smo do 22. novembra zabeležili 28 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena več kot v celem lanskem letu. Poleg tega se je letos pri nas začelo zdraviti tudi sedem oseb, ki so jim diagnozo okužbe s HIV postavili v tujini že pred letom 2021. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV v Sloveniji prejema protivirusna zdravila. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato te osebe, ne morejo okužiti drugih ljudi (nezaznavnost pomeni neprenosljivost). V primeru suma na okužbo s HIV je potrebno čimprejšnje testiranje in v primeru pozitivnega izvida čimprejšnje zdravljenje. Najbolj pomembno je, da se ne okužimo, zato je ključno varno spolno vedenje (poznavanje partnerja, uporaba kondoma itn.), pri skupinah z visoko tveganim vedenjem pa se vse bolj uveljavlja zaščita z zdravili pred izpostavitvijo.

Obravnava izbruha noroviroze v Ilirski Bistrici

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je skupaj z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Nacionalnim laboratorijem za zrak, okolje in hrano (NLZOH) zaključil preiskavo izbruha nalezljive bolezni v Ilirski Bistrici. Glede na klinično sliko, potek obolenja in rezultate laboratorijskih analiz je preiskava pokazala, da je bil povzročitelj izbruha Norovirus GI/GII. Preiskava je pokazala, da vir okužb niso živila, temveč gre najverjetneje za kontaktni prenos preko embalaže.

Klopi lahko prenašajo bolezni – zaščitimo se pravočasno

Pomlad je čas, ko se s prebujanjem narave na prostem odvijajo številne aktivnosti. Med drugim ljudje pogosto zaidemo tudi v gozdove in druge predele, kjer pa na nas lahko prežijo klopi.

24. – 30. april 2022 – Evropski teden cepljenja: “Dolgo življenje za vse”

Več kot dve stoletji so cepiva pomagala narediti svet varnejši – od prvega cepiva, razvitega za zaščito pred črnimi kozami, do najnovejših cepiv mRNA, ki se uporabljajo za preprečevanje težjih oblik COVID-19. Cepiva nas ščitijo kot posameznike in nam pomagajo zaščititi drug drugega kot člane svetovne skupnosti. Tema Evropskega tedna cepljenja 2022 je "Dolgo življenje za vse". Njegov cilj je okrepiti pomen pravičnega in razširjenega dostopa do cepiv ter prispevati k dolgemu in zdravemu življenju vseh. Zaradi vojne v Ukrajini in pričakovanja večjega števila beguncev iz Ukrajine smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili priporočila za cepljenje razseljenih oseb iz Ukrajine.

Pojav hepatitisov neznanega izvora pri otrocih