Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili Počitniški koledar zdravja 2021, s katerim želimo vse otroke in mladostnike tudi med počitnicami spodbuditi k zdravemu načinu življenja, dobremu počutju in jih motivirati k lastni skrbi za svoje zdravje.
Splošno dobro počutje je tema, ki se ji še vedno posveča premalo pozornosti in to kljub temu, da gre za izjemno pomembno področje. Po eni strani imajo ljudje dobro počutje velikokrat za nekaj samoumevnega, o tem ne razmišljajo in se o tem ne pogovarjajo, po drugi strani pa hkrati kroži kar nekaj napačnih prepričanj in zmot s tega področja, ki so lahko sicer zgolj napačne informacije, v določenih primerih pa lahko celo škodijo.
Vsaka telesna ne/dejavnost vpliva na naše zdravje in počutje. Gibanje je človekova osnovna potreba, ki je ne more nadomestiti nobena druga dejavnost. Zato smo na NIJZ OE NM pripravili igro »Človek razgibaj se«, primerno za vse starostne skupine.
Redna telesna dejavnost in aktiven življenjski slog sodita med ključne dejavnike, ki pripomorejo k ohranjanju, varovanju in krepitvi zdravja. Nasprotno pa telesna nedejavnost in nezadostna telesna dejavnost ter vse bolj sedeč življenjski slog povečujejo tveganje za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, zmanjšujejo kakovost življenja in lahko vodijo celo v prezgodnjo smrt. Za ohranjanje in krepitev zdravja je zato priporočljivo izkoristiti vsako priložnost za gibanje.
Živimo v svetu, ki postaja vse bolj polariziran in razdvojen. Leti 2020 in 2021 ni zaznamovala le epidemija, saj so bile hkrati razkrite pomembne neenakosti v sacialno-ekonomskem statusu, izobrazbi, rasi, etnični pripadnosti, spolni usmerjenosti, spolni identiteti, pomanjkanju človekovih pravic, idr. Vse te neenakosti pa pomembno vplivajo tudi na posameznikovo duševno zdravje. Na letošnjem že tradicionalnem strokovnem srečanju ob obeležitvi svetovnega dne duševnega zdravja smo želeli osvetliti aktualno problematiko in odgovoriti na najpomembnejše vprašanje - a lahko na svoje duševno zdravje in dobro počutje vplivamo ter kako krepiti lastne zmožnosti za duševno blagostanje?
Epidemija je pomembno spremenila naš vsakdanji življenjski ritem. Ne gre več le za vprašanje virusa in okužbe z njim, ampak je njegovo obvladovanje močno poseglo tudi v naša življenja, saj poleg neposrednih posledic okužbe prinaša nove ranljivosti, ki se kažejo v dodatnem družbenem in zdravstvenem bremenu zaradi poslabšanja stanja drugih bolezni. Vse našteto pa je poseglo tudi v naše prehranjevanje. V Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo. To obdobje nas opominja, da je dostop do zdravju koristne in varne hrane lahko tudi otežen, predvsem za socialno-ekonomsko šibkejše skupine. Zaradi finančne ranljivosti, kot posledice ukrepov ob epidemiji, obstaja nevarnost, da pričnemo še bolj posegati po prehransko manj ugodnih in pogosto cenenih živilih. Ta vsebujejo veliko energije in malo potrebnih hranil. S tem pa se lahko prehransko stanje teh skupin ljudi še dodatno poslabša.
Ali veste, da bi bilo mogoče skoraj polovico rakavih obolenj preprečiti? Zdrav življenjski slog, udeležba na preventivnih presejalnih programih za raka, cepljenje pred okužbo s HPV in virusom hepatitisa B, ter življenje v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju imajo na zdravje velik vpliv. Zato vsak dan znova sprejemajmo odločitve ZA svoje zdravje in k tem spodbujajmo tudi svoje bližnje. Evropski kodeks proti raku opredeljuje nasvete in ravnanje, ki lahko posamezniku pomagajo pri preprečevanju raka in tako zmanjšujejo ogroženost z rakom.
Vsako leto 20. marca obeležujemo Svetovni dan ustnega zdravja, ki je neločljiv del splošnega zdravja in pomemben dejavnik kakovosti življenja. Pri ohranjanju in krepitvi ustnega zdravja ima ključno vlogo lastna skrb zanj.
7.4.2022 je v soorganizaciji Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Novem mestu, Nacionalnega inštituta za javno zdravje OE Novo mesto, Splošne bolnišnice Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto ob Svetovnem dnevu zdravja potekalo strokovno srečanje z naslovom »Življenje v luči epidemije covid-19«, kjer smo spregovorili o vplivu epidemije covid-19 na življenje posameznika in celotne družbe.
Vitamini so organske snovi, potrebne za življenje, ki jih, razen v redkih primerih, naše telo samo ne more proizvesti. Bistveni so za normalno delovanje našega organizma, saj jih potrebujemo za rast in razvoj, življenjsko moč ter splošno dobro počutje.
Preventiva je tako za naše zdravje izjemnega pomena skozi vsa obdobja življenja. Zdravje pa je za človeka najvišja vrednota. Zdaj, po času epidemije, so preventivni ukrepi ponovno zaživeli v polni obliki. Zato skrbimo, varujmo in krepimo svoje zdravje, udeležujmo se redno vseh programov, kamor smo povabljeni.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje smo pripravili Počitniški koledar zdravja 2022, s katerim želimo vse otroke in mladostnike tudi med počitnicami spodbuditi k zdravemu načinu življenja, dobremu počutju in jih motivirati k lastni skrbi za svoje zdravje.
Prihaja čas dopustov in počitnic, čas, ko bomo poskušali izstopiti iz vsakdanjih ritmov in obveznosti ter se poskušali napolniti z novo svežino, vedrino in močjo. Možnosti in načinov, kako preživeti počitniške dni je veliko in vsak izmed nas, si jih bo izbiral po svoje.
Za nami je letošnji prvi vročinski val. Poletja postajajo vsako leto bolj vroča in na to se bomo morali, tudi zaradi podnebnih sprememb, verjetno navaditi. Vročina sicer najbolj prizadene predvsem starejše in otroke ter nekatere bolnike. Takšni so na primer bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni. Pa tudi bolniki z drisko, bruhanjem, povišano telesno temperaturo; na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil.
Zabava, dolgčas, igra, vročinski valovi, počitek, pustolovščine in še bi lahko naštevali. Čas poletnih počitnic je mešanica doživetij in občutkov. Nekateri otroci so komaj čakali, da se poletne počitnice končajo, drugi so si želeli, da bi trajale dlje časa. Nekaj pa imajo vsi otroci skupnega. Ko se poletje bliža h koncu, bodo sedli v šolske […]
Zdrav način prehranjevanja je ključnega pomena za zdravje v vseh življenjskih obdobjih, še toliko bolj v otroštvu in času mladostništva, ko se gradijo temelji za prihodnost. Na izoblikovanje prehranskih navad vplivajo prve in vse nadaljnje izkušnje s hrano, pri čemer imajo starši pomembno vlogo. Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo […]