Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo Alkoholna politika v Sloveniji: Priložnosti za zmanjševanje škode in stroškov, ki ponuja jedrnat in s pisano infografiko obogaten pregled najsodobnejših izsledkov glede obsega alkoholne problematike v Sloveniji.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal publikacijo za izmenjavo z dokazi podprtih primerov dobrih praks z naslom Intervencije ozaveščanja javnosti, intervencije v šolskem okolju in zgodnje intervencije za zmanjševanje z alkoholom povezane škode.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da pobuda za zakonsko spremembo, ki bi znova dovolila ponudbo in prodajo alkoholnih pijač na športnih prireditvah, o kateri naj bi v naslednjih dneh razpravljali slovenski poslanci, pomeni korak nazaj na področju prizadevanj za zmanjševanje škode, povezane z rabo alkohola.
Alkohol (etanol), ki je odgovoren za učinke alkoholnih pijač, je psihoaktivna snov (droga), ki spremeni zaznavanje in doživljanje ter lahko povzroči, da poseganje po njem preide v navado.
V zadnjih desetih letih je bilo v Sloveniji izvedenih več epidemioloških raziskav, ki so obravnavale tudi vedenje v zvezi z uživanjem alkohola.
Danes je potekal prvi izmed dveh spletnih seminarjev za slovenske novinarje in urednike, kjer smo predstavili publikacijo z naslovom Priporočila za odgovorno poročanje o alkoholu v medijih. Vsebine smo pripravili v okviru projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, ki ga izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Publikacija je nastala na podlagi študija literature, 6-mesečne analize medijev v Sloveniji in fokusnih skupin z novinarji in uredniki v letu 2019. Na seminarju smo podrobneje predstavili 12 priporočil za medije, ki so podprta s spoznanji iz javnozdravstvene stroke.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje že peto leto izvajamo projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, s katerim povezujemo zdravstveni, socialni sektor in nevladne organizacije v skupnem naslavljanju alkoholne problematike. Letos tako že četrtič aktivno sodelujemo v akciji 40 dni brez alkohola, saj si delimo skupen cilj: Vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi, za katero je še vedno značilna mokra kultura, kar pomeni, da imamo sprejemajoč odnos do pitja alkohola, velik delež populacije pije čezmerno (skoraj vsak drugi Slovenec), alkohol je prisoten v kulturi in običajih ter je lahko dostopen, vzorci povezani s pitjem alkohola pa se prenašajo iz roda v rod.
9. september (Dan fetalnega alkoholnega sindroma - FAS) je mednarodni dan spodbujanja nosečnosti brez alkohola ter ozaveščanja o posledicah, ki jih lahko povzroči izpostavljenost še nerojenega otroka alkoholu. Odnos bodočih staršev do alkohola in nosečnosti je odraz širšega družbenega odnosa do pitja alkohola. Pitje alkohola v času nosečnosti je namreč zelo povezano s splošnimi vzorci pitja alkohola med prebivalci, zato je nosečnost brez alkohola za dobrobit otrok skupna odgovornost družbe.
16. 11. 2021 je v organizaciji projekta SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje potekala Okrogla miza Alkoholna problematika v luči epidemije. Na strokovnem srečanju, ki sovpada s skorajšnjim zaključkom projekta SOPA, so govorci naslovili najbolj aktualne in pereče vsebine alkoholne problematike v času epidemije COVID-19.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča rabo alkohola med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo smrt in breme bolezni, kar pomembno prispeva tudi k neenakostim v zdravju prebivalcev. Spremljanje podatkov o razširjenosti rabe alkohola in njenih posledicah je eno od desetih področij ukrepanja celovite alkoholne politike, ki jih SZO opredeljuje kot najpomembnejše.
Začetek poletnih počitnic je obdobje v letu, ko imamo več časa za druženje in zabave, kar lahko daje tudi več priložnosti za pitje pijač, ki vsebujejo alkohol. Te pijače je, po podatkih raziskave CINDI - Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, ki jo izvajamo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), v preteklem letu vsaj enkrat pilo kar 79 % odraslih prebivalcev Slovenije. Mladostniki v Sloveniji odraščajo v okolju kjer so pijače, ki vsebujejo alkohol, lahko dostopne, pitje teh pijač pa je razširjeno.
9. september je mednarodni dan ozaveščanja o posledicah izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom (Dan FASD). Zavedanje, da pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, pred zanositvijo in med nosečnostjo lahko škodi zdravju in dobrobiti potomcev, je še zlasti pomembno med mladimi, saj bodo nekoč verjetno postali starši. Mladi vrstnikom sporočajo, naj se v dobro svojih potomcev že pred nosečnostjo odpovedo pitju alkohola
Pitje pijač, ki vsebujejo alkohol, je v Sloveniji pogost spremljevalec družabnega življenja. Vpet je v mnoge obrede in tradicije in posledično se po porabi čistega alkohola na odraslega prebivalca naša država uvršča med vodilne v Evropi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal priročnik, ki na enem mestu ponuja ključne informacije o alkoholu, učinkih alkohola na posameznika in družbo ter celovit pregled programov izobraževanja strežnega osebja za odgovorno strežbo alkoholnih pijač in njihove učinkovitosti.