Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Onesnažen zrak je pri nas, kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da okoljski stresorji (onesnažen zrak, hrup, nevarne kemikalije…) prispevajo najmanj 13 odstotkov vseh smrti v EU. Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, bi lahko znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na zdravje ljudi. Še posebno so zaradi okoljskih stresorjev prizadeti socialno bolj ogroženi in ranljivejše družbene skupine (starejši in […]
V zaprtih prostorih (doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah itd.) preživimo okoli 90 odstotkov dneva, zato je kakovost notranjega zraka izrednega pomena za naše zdravje. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposreden učinek na naše zdravje. Hkrati pa je prezračevanje prostorov eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo preko zraka, vključno z virusom SARS-CoV-2.
Tudi v Sloveniji smo zabeležili primere, ko starši pozabijo otroka v avtu v vročini, zato smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pripravili naslednja priporočila.
2. marca 2011 so bili objavljeni rezultati triletnega projekta APHECOM, ki ga koordinira Institut za spremljanje javnega zdravja Republike Francije. Namen projekta je bil ugotoviti vpliv onesnaženega zraka na zdravje.
Onesnažen zrak in zdravje ljudi – dolgotrajna izpostavljenost delcem poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja.
K splošnemu onesnaženju zunanjega zraka v zimskem času v določeni meri pripomore tudi uporaba različnih pirotehničnih sredstev (ognjemetov, petard in iskric).
Pred uporabo petard, iskric, ognjemetov poleg varnosti pomislite tudi na okolje. Pirotehnična sredstva namreč pripomorejo k splošni onesnaženosti zunanjega zraka, kar vpliva na zdravje nas vseh. Pri eksploziji pirotehničnega izdelka se med drugim v ozračje sproščajo ultra-fini delci (angl. ultra-fine particles), ki lahko predstavljajo tveganje z vidika vplivov na zdravje.
Izpusti delcev iz malih kurilnih napravah so v Sloveniji glavni vir slabe kakovosti zraka. Kurjenje gorljivih odpadkov je zelo škodljivo za naše zdravje, kot tudi za zdravje bližnjih občanov.
Ob epizodah povečane onesnaženosti zunanjega zraka s PM10 se na NIJZ obrne precej vrtcev pa tudi posamezne šole, ki ob takšnih razmerah želijo pridobiti natančnejša priporočila in napotke za izvajanje aktivnosti na prostem in za zračenje prostorov.
Kresovanje ima dolgo tradicijo. Nekoč so s kresovi spodbujali sonce k močnejšemu sijanju, odganjali čarovnice, se obveščali o bližajočih nevarnostih. Običaj so konec 19. stoletja prevzela delavska gibanja. V našem prostoru največ kresov zagori na predvečer prvega maja. Številne vidimo tudi na velikonočno soboto zvečer.
V Sloveniji v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Poleg vpliva na kakovost zraka ti delci negativno vplivajo tudi na zdravje ljudi. Pomembno je, da lahko s pravilnim kurjenjem in uporabo […]
Na NIJZ smo analizirali podatke o koncentracijah ozona s stalnih avtomatskih merilnih mest v Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) v obdobju od 2007 do 2017. Primerjali smo podatke o kakovosti zraka zaradi ozona na primorskem območju, t. i. območju SIP (aglomeracija SIP, Ur.l. RS 8/2015) s podatki na ostalih območjih v Sloveniji […]
Zaradi saharskega prahu, ki ga prinaša veter, so koncentracije trdih delcev (PM10) po mestih v Sloveniji zvišane.
Z zmanjšanjem onesnaženosti zraka z delci bi lahko pomembno zmanjšali umrljivost povezano z onesnaženostjo zraka. V prispevku je prikazana ocena, koliko onesnaženost zraka z delci v krajih s prekomerno onesnaženim zrakom v Sloveniji vpliva na celotno umrljivost in umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja, podana na osnovi matematičnega modela.
Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni povezane z zdravjem in okoljem. Čist zrak je osnovna človekova pravica in je poglaviten za zdravo in produktivno družbo.