Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
V reviji Zdravniški vestnik je bila pred kratkim objavljena raziskava “Povezanost med vročinskimi valovi in obiski na Internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana v obdobju 2013–2017”.
Onesnaženost zraka z delci ima lahko pomembne vplive na zdravje ljudi. Povišane ravni delcev v zraku se pojavljajo predvsem pozimi, ko se prometu, ki je pomemben vir onesnaženosti zraka, priključijo še dodatni viri - kurišča in neugodni klimatski pogoji.
Bioaerosol so različne spojine v zraku in/ali mikrofragmenti rastlinskih ali živalskih snovi ter mikroorganizmov, ki lahko vključujejo tudi cele žive ali mrtve patogene in/ali nepatogene mikroorganizme.
V dokumentu Slovar strokovnih izrazov s področja zraka so zbrani in razloženi najpogostejši izrazi, ki se uporabljajo pri obravnavanju te tematike. Gre za živ dokument, ki ga bomo posodabljali.
V preteklosti smo onesnaženosti notranjega zraka posvečali precej manj pozornosti kot onesnaženosti zraka na prostem, zlasti onesnaženosti zaradi izpustov iz industrije in prometa. V zadnjih letih tveganje zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku v zaprtih prostorih pridobiva na pomenu.
Dim požara v naravi je mešanica na tisoče posameznih spojin, vključno z delci, ogljikovim dioksidom, vodno paro, ogljikovim oksidom, ogljikovodiki in drugimi organskimi kemikalijami, dušikovimi oksidi itd. Največjo grožnjo zdravju predstavljajo delci.
Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.
Onesnažen zrak predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije povzroči na globalni ravni sedem milijonov prezgodnjih smrti letno. Kakovost zraka v Evropi se zadnja leta sicer postopno izboljšuje, vendar smo še daleč od ravni onesnaževal v zraku, ki bi bila sprejemljiva za zaščito zdravja ljudi.
Saharski pesek sestavljajo drobni delci (PM10 in PM2,5) ki vsebujejo različne minerale. Občasno se pojavi tudi v naših krajih. Kadar so koncentracije večje, nas o tem opozarja Agencija RS za okolje (ARSO).
Pred nami so topli meseci leta, ko ima onesnaženost zraka z ozonom v Sloveniji, še zlasti na Primorskem in Obali, lahko pomembne vplive na zdravje ljudi.
Mraz lahko škodljivo vpliva na zdravje zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem priporočil za ravnanje v mrzlem vremenu lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo.
Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije.
8. decembra 2023 smo se udeležili Sekcije preventivne medicine (SPM) v Ljubljani, kjer smo predstavljali projekte na temo onesnaženega zraka. Osrednja tema dogodka je bila Pomen ustrezne komunikacije s ciljnimi javnostmi v javnem zdravju.
Onesnažen zrak je pri nas, kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine.
Podatki Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da okoljski stresorji (onesnažen zrak, hrup, nevarne kemikalije…) prispevajo najmanj 13 odstotkov vseh smrti v EU. Če bi bili ti dejavniki prepoznani dovolj zgodaj, bi lahko znatno zmanjšali njihov negativni vpliv na zdravje ljudi. Še posebno so zaradi okoljskih stresorjev prizadeti socialno bolj ogroženi in ranljivejše družbene skupine (starejši in […]
V zaprtih prostorih (doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah itd.) preživimo okoli 90 odstotkov dneva, zato je kakovost notranjega zraka izrednega pomena za naše zdravje. Kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, ima neposreden učinek na naše zdravje. Hkrati pa je prezračevanje prostorov eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo preko zraka, vključno z virusom SARS-CoV-2.