Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Najnovejše
Članki
Moje okolje
Konzerviranje živil s sušenjem
Sušenje je najstarejši način konzerviranja živil, poznan že več stoletij. Nekatera živila vsebujejo že sama po sebi manj vlage in so zato obstojnejša (žitarice, oreščki). Pri živilih z večjim odstotkom vlage se mikroorganizmi in encimi lažje razmnožujejo in razvijajo, zato jih moramo sušiti, ali na drug način vezati vodo, da dosežemo boljšo oziroma daljšo obstojnost.
Moje okolje
Ravnanje z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo
Ob poplavah moramo biti pozorni na različne vidike varovanja našega zdravja. V dokumentu Varnost živil v izrednih razmerah so na voljo informacije o osebni varnosti, ravnanju z živili, pitni vodi, čiščenju prostorov in preprečevanju nalezljivih bolezni v primeru poplav.
Moje okolje
Kdo je odgovoren za varno hrano?
Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Živila, ki jih kupujemo za domačo uporabo, so pogosto onesnažena z naravno prisotnimi patogenimi mikroorganizmi. Patogenih mikroorganizmov ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom, ko pa jih zaužijemo, lahko povzročijo resne bolezni in v najtežjih primerih celo smrt. Blažjih primerov okužb pa z rednim spremljanjem pogosto sploh ne odkrijemo, saj povzročajo le kratkotrajne lažje težave, oziroma neugodje, zato zdravstvena oskrba niti ni potrebna.
Varnost živil
Svetovni dan varnosti hrane: Ključno je ozaveščanje vseh členov v prehrambni verigi
Dan pred svetovnim dnevom varnosti hrane, ki ga obeležujemo 7. junija, se je v okviru kampanje Safe2Eat 2024, odvil dogodek, kjer so se dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), dr. Mira Kos Skubic iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Jernej Ogrin, mag. inženir prehrane in vplivnež na področju […]
Moje okolje
Liofilizacija – sušenje z zamrzovanjem
Sušenje z zamrzovanjem (angl. freeze drying) oziroma liofiliziacija se je začela že leta 1890. Pomembna prelomnica za liofilizacijo je bila druga svetovna vojna, ko je bil liofilizacijski postopek razvit kot komercialna tehnika, ki je omogočila, da sta krvna plazma in penicilin postala kemično stabilna in sposobna preživeti brez hlajenja. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega […]
Moje okolje
Toplotna obdelava živil
Za varnost živil je pomembno, da živilo pravilno toplotno obdelamo, saj z ustrezno temperaturo uničimo zdravju škodljive mikroorganizme. Toplotni postopek, ki je potreben za uničenje mikroorganizmov in njihovih spor variira glede na vrsto mikroorganizmov in način segrevanja. Z ozirom na vrsto toplotnega postopka lahko uničimo le del, večino ali pa vse vegetativne celice in spore.
Moje okolje
Pogrevanje živil
V času, ko je zmanjševanje količin živilskih odpadkov vroča tema, se zdi pogrevanje ostankov smiselna in prijazna poteza do našega proračuna.
Moje okolje
Zamrzovanje živil
Zamrzovanje je običajen način podaljševanja obstojnosti živil ter ohranjanja prehranske in hranilne vrednosti. Zamrzovanje živil se uporablja že stoletja, ko so bili za ta način shranjevanja živil primerni zunanji pogoji. Zaradi nizkih temperatur zamrzovanje zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov. Oteži pa se tudi delovanje encimov, ki so sicer najbolj odporne snovi v živilu in počasi delujejo tudi med večmesečnim zamrzovanjem ter poslabšajo kakovost.
Moje okolje
Higiensko ravnanje z jajci
Jajca so pomemben vir beljakovin, ,vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Pri uvrščanju jajc v dnevno prehrano ne pozabimo, da jajca vsebujejo tudi holesterol. Jajca (lupina in/ali vsebina) so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami), zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo.
Moje okolje
Okužbe in zastrupitve s hrano v domačem okolju
Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Svoj vpliv imajo tudi nacionalne posebnosti glede uživanja določenih vrst živil.
Moje okolje
Dojemanje tveganja, koristi in zaupanja v povezavi z živili
Raziskave dojemanja oziroma zaznavanja tveganja so v zadnjih desetletjih privedle do spoznanj kako javnost tveganje pojmuje, kako se pojem tveganja povezuje z drugimi koncepti, kot so zaupanje, korist, sprejemljivost tehnologij za proizvodnjo hrane in vedenjskimi vzorci pri izbiri živil.
Moje okolje
Mikrobiološki dejavniki tveganja v zvezi s svežo zelenjavo
V zadnjih letih se je število izbruhov bolezni, ki so povezani z uživanjem surove zelenjave, močno povečalo. Ta trend lahko delno razložimo s povečano stopnjo uživanja surove zelenjave, izboljšanim nadzorom, globalno centraliziranimi distribucijskimi verigami in z večjim deležem občutljivih ljudi.
Varnost živil
Navzkrižno onesnaženje živil z mikroorganizmi
Potrošniki smo pomemben končni člen v živilski verigi, ki zagotavljamo varno hrano ter preprečujemo bolezni, ki se z njo lahko prenašajo. Glede zagotavljanja varne hrane imamo mnoge odgovornosti – jo kupujemo, shranjujemo, obdelujemo, pripravljamo ter nudimo tako drugim kot sebi. Zavedati se moramo varnostnih zahtev in lastnosti posameznih vrst živil. Postopki rokovanja z živili v domačem okolju lahko vplivajo na preživetje in razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, kakor tudi na navzkrižno onesnaženje drugih živil.
Moje okolje
Fizikalni dejavniki tveganja v živilih
Fizikalni dejavniki tveganja so bodisi tuji materiali, ki so nenamerno vneseni v živila (npr. kovinski drobci v mletem mesu) ali tujki organskega izvora (npr. kosti v ribah), ki so nevarni za zdravje potrošnikov. Ti tujki lahko onesnažijo živilo na katerikoli stopnji živilske verige. Proizvajalci hrane morajo izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje prisotnosti fizikalnih dejavnikov tveganja […]
Moje okolje
Nova živila
Nova živila so živila in živilske sestavine, ki se pred 15. majem 1997 v prehrani ljudi na območju Evropske unije (EU) niso uporabljala v večjem obsegu. V EU so urejena s skupno zakonodajo, ki ureja postopke za pridobitev odobritev in predpisuje pravila za dajanje na trg.
Moje okolje
Kadmij v živilih
Kadmij (Cd) je naravno prisoten v različnih spojinah v zemeljski skorji, skupaj s cinkom in svincem v sulfidnih rudah. Večino ga pridobijo med pridobivanjem cinka. Uporablja se predvsem za zaščito proti koroziji jekla. Kadmijev sulfid in selenid se običajno uporabljata kot pigmenta v plastiki. Kadmijeve spojine se uporabljajo v električnih baterijah, elektronskih komponentah in jedrskih […]
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave:
Z znanjem do boljšega zdravja.
Hitre povezave: