Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Če hrano pustimo predolgo na sobni temperaturi, se lahko bakterije kot so Staphylococcus aureus, Salmonella Enteritidis, Escherichia coli O157:H7 in Campylobacter razmnožijo do nevarne ravni, ki lahko povzroči bolezen.
Za varnost živil je pomembno, da živilo pravilno toplotno obdelamo, saj z ustrezno temperaturo uničimo zdravju škodljive mikroorganizme. Toplotni postopek, ki je potreben za uničenje mikroorganizmov in njihovih spor variira glede na vrsto mikroorganizmov in način segrevanja. Z ozirom na vrsto toplotnega postopka lahko uničimo le del, večino ali pa vse vegetativne celice in spore.
Sezona piknikov ponuja veliko priložnosti za zabavo na prostem – v družinskem krogu ali s prijatelji. Ti dogodki v toplem poletnem vremenu pa omogočajo tudi idealne pogoje za hitro razmnoževanje bakterij.
Bakterije se lahko nahajajo tudi v živilih. Koristne bakterije sodelujejo pri izboljšanju živila (fermentacija mlečnih izdelkov, vina, kislega zelja...), škodljive pa so tiste, ki povzročajo okužbe in zastrupitve. Predstavljene so bakterije, ki največkrat povzročajo okužbe in zastrupitve z živili.
Ustreznosti toplotne obdelave živila ne moremo zanesljivo oceniti le glede na senzorične lastnosti, kot so videz, barva, sočnost, mehkoba in aroma, temveč je pomembno tudi merjenje središčne temperature živila z vbodnim termometrom (sondo).
Poročilo Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) in Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) navaja, da se je število prijavljenih primerov listerioze pri ljudeh v obdobju 2019 –2023 znatno povečalo. To je lahko povezano s staranjem evropskega prebivalstva. 21,3 % Evropejcev je sedaj starejših od 65 let, kar je vzrok, da se povečuje […]
Materiali in izdelki, v stiku z živili so različni materiali in izdelki, ki so namenjeni stiku z živili, so že prišli v stik z živili in so izdelani v ta namen, ali pa se lahko pričakuje, da bodo prišli v stik z živili (v nadaljevanju materiali).
Velika incidenca bolezni, pogojenih z živili, ima za družbo visoko ceno, tako v materialnem (finančnem) smislu, kot tudi nematerialnem (prizadetost, bolečine). Zmanjševanje števila primerov bolezni, ki se prenašajo s hrano je odvisno od osredotočanja pozornosti na postopke priprave hrane v domačem okolju.
Sušenje je najstarejši način konzerviranja živil, poznan že več stoletij. Nekatera živila vsebujejo že sama po sebi manj vlage in so zato obstojnejša (žitarice, oreščki). Pri živilih z večjim odstotkom vlage se mikroorganizmi in encimi lažje razmnožujejo in razvijajo, zato jih moramo sušiti, ali na drug način vezati vodo, da dosežemo boljšo oziroma daljšo obstojnost.
Ob poplavah moramo biti pozorni na različne vidike varovanja našega zdravja. V dokumentu Varnost živil v izrednih razmerah so na voljo informacije o osebni varnosti, ravnanju z živili, pitni vodi, čiščenju prostorov in preprečevanju nalezljivih bolezni v primeru poplav.
Na zdravje prebivalstva vplivajo mnogi dejavniki, ki so odvisni od vrste, izvora, postopka obdelave in ravnanja s hrano. Živila, ki jih kupujemo za domačo uporabo, so pogosto onesnažena z naravno prisotnimi patogenimi mikroorganizmi. Patogenih mikroorganizmov ne moremo niti videti, vonjati, okušati ali zaznati z otipom, ko pa jih zaužijemo, lahko povzročijo resne bolezni in v najtežjih primerih celo smrt. Blažjih primerov okužb pa z rednim spremljanjem pogosto sploh ne odkrijemo, saj povzročajo le kratkotrajne lažje težave, oziroma neugodje, zato zdravstvena oskrba niti ni potrebna.
Dan pred svetovnim dnevom varnosti hrane, ki ga obeležujemo 7. junija, se je v okviru kampanje Safe2Eat 2024, odvil dogodek, kjer so se dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), dr. Mira Kos Skubic iz Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Jernej Ogrin, mag. inženir prehrane in vplivnež na področju […]
Sušenje z zamrzovanjem (angl. freeze drying) oziroma liofiliziacija se je začela že leta 1890. Pomembna prelomnica za liofilizacijo je bila druga svetovna vojna, ko je bil liofilizacijski postopek razvit kot komercialna tehnika, ki je omogočila, da sta krvna plazma in penicilin postala kemično stabilna in sposobna preživeti brez hlajenja. V petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega […]
V času, ko je zmanjševanje količin živilskih odpadkov vroča tema, se zdi pogrevanje ostankov smiselna in prijazna poteza do našega proračuna.
Zamrzovanje je običajen način podaljševanja obstojnosti živil ter ohranjanja prehranske in hranilne vrednosti. Zamrzovanje živil se uporablja že stoletja, ko so bili za ta način shranjevanja živil primerni zunanji pogoji. Zaradi nizkih temperatur zamrzovanje zelo zmanjša ali pa popolnoma prepreči razvoj mikroorganizmov. Oteži pa se tudi delovanje encimov, ki so sicer najbolj odporne snovi v živilu in počasi delujejo tudi med večmesečnim zamrzovanjem ter poslabšajo kakovost.
Jajca so pomemben vir beljakovin, ,vsebujejo pa tudi vitamine in minerale. Pri uvrščanju jajc v dnevno prehrano ne pozabimo, da jajca vsebujejo tudi holesterol. Jajca (lupina in/ali vsebina) so lahko onesnažena z zdravju škodljivimi mikroorganizmi (npr. salmonelami), zato z vsakim jajcem ravnamo tako, kot da je z njimi onesnaženo.