Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Tekočina je zelo pomembna za dobro delovanje vseh telesnih in duševnih funkcij. Voda je bistvena sestavina človeškega organizma in pri odraslih predstavlja dve tretjini telesne mase, pri majhnih otrocih pa celo do tri četrtine.
Mesec oktober je že vrsto let posvečen hrani, saj 16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. Po podatkih nacionalnih raziskav se v Sloveniji zdravo in pretežno zdravo še vedno prehranjuje manj kot polovica prebivalstva. V naši prehrani je še vedno premalo sadja, predvsem pa zelenjave in prehranske vlaknine, ki so pomembni prehrambeni varovalni dejavniki pred kroničnimi […]
Ocena tveganja za zdravje na osnovi podatkov nacionalne raziskave »Trans maščobe v živilih«, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje, je pokazala, da so na našem trgu še vedno prisotna živila z visoko vsebnostjo trans maščob, ki nepotrebno ogrožajo zdravje prebivalcev.
Pri ohranjanju zdravja je pomembno tudi zdravo prehranjevanje z uravnoteženo prehrano primerne energijske in hranilne gostote, razporejeno na 3-5 obrokov dnevno. Kljub temu se ljudje iz različnih razlogov odločajo za postenje (npr. verskih, kulturnih …). Pri tem razlikujemo med popolnim postom (ob zadostnem vnašanju vode) in delnim postom, ko omejujemo zgolj določena živila ali pa […]
V Sloveniji je bil v lanskem letu uveljavljen Pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti trans maščobnih kislin v živilih, ki je proizvajalcem živil postavil enoletno prehodno obdobje za prilagoditev sestave živil. To prehodno obdobje se izteče 7. aprila 2019, ko ne bo več dovoljeno tržiti živil z več kot 2 g industrijsko dodanih trans maščob na […]
Prehod v staranje je postopen proces, v katerem se spreminja sestava telesa: zmanjšuje se delež funkcionalne mase (mišična masa, kostna masa) in povečuje delež maščobnega tkiva. Zaradi tega se v procesu staranja pogosto razvijeta sarkopenija in debelost. Oboje neposredno prispeva k presnovnim spremembam, kar povzroča spremenjeno potrebo po energiji in posameznih hranilih. Bolj se bo potrebno zavedati tveganj in posledic prekomerne teže, sarkopenije in podhranjenosti pri starajočem se prebivalstvu na vseh ravneh oskrbe. Upravljanje teh tveganj zahteva multidisciplinaren, celosten pristop, glede na telesne, duševne, socialne in kulturne vidike vsakega posameznika, in to ne le na zdravstveni ravni, ampak tudi na ravni skupnosti ter celotnega družbenega okolja.
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Tako Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Gojimo, hranimo, ohranjajmo. Skupaj.« izpostavlja pandemijo COVID-19, ki je pomembno zaznamovala leto 2020 tudi s prehranskega vidika. To obdobje nas je opomnilo, da je lahko dostop do zdravju koristne in varne hrane otežen, predvsem za revne in ranljive skupine. Po oceni FAO trpi zaradi lakote 8,9 % svetovnega prebivalstva, za kar se med drugim krivi tudi nestabilne gospodarske razmere na svetovnih trgih, ki se zaradi pandemije še slabšajo. Za Slovenijo je značilno, da smo v veliki meri odvisni od uvoza hrane, kar povečuje naše tveganje za prehransko varnost. Pri tem želimo opozoriti na evropsko strategijo »Od vil do vilic«, ki opozarja na pomembnost lokalnih prehranskih sistemov, ki omogočajo razvoj in ohranjanje domačega kmetijstva pri zagotavljanju trajnostne oskrbe s hrano.
Sladkorna bolezen prizadene veliko ljudi vseh starosti in zbolevajo vedno mlajši. Z ukrepi za zdrav način življenja, z zgodnjim odkrivanjem in z zagotavljanjem dostopne in kakovostne zdravstvene obravnave lahko pomembno prispevamo k preprečevanju te bolezni oziroma odložimo njen pojav na kasnejši življenjsko obdobje, k boljšim izidom zdravljenja in k večji kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje izdali dve elektronski publikaciji, in sicer 1. skrajšano in dopolnjeno elektronsko verzijo »Ožjega nabora kazalnikov za spremljanje obvladovanja sladkorne bolezni v Sloveniji« in »Obvladovanje sladkorne bolezni – ključni podatki za leto 2019«
V luči aktualnega epidemiološkega dogajanja ima obeleženje dneva slovenske hrane letos zagotovo velik pomen. V času, ko smo doživeli zapiranje državnih in občinskih meja, ko je na trgovskih policah za krajši čas zmanjkalo kvasa in pecilnega praška, ko ni več samoumevno, da za prehrano šolajočih se otrok in mladostnikov v času pouka poskrbijo v šolski kuhinji, ko malica za zaposlene ni povsod na dosegu roke, ugotavljamo (mogoče pozabljeno): da (pre)hrana predstavlja najpomembnejšo družbeno dobrino.
Tretji petek v novembru, ponovno obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012. Že deseto leto po vrsti, na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, kjer poudarjamo pomen zajtrka in uživanja sestavin lokalnega izvora. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v prid našega zdravja tudi ob letošnji obeležitvi spodbuja koristne spremembe naših prehranjevalnih navad. Rezultati nedavne nacionalne prehranske raziskave SI.Menu kažejo, da navkljub nekaterim spodbudnim trendom, velik delež prebivalcev še vedno opušča zajtrk, uživa premalo zelenjave, premalo posega po polnovrednih izbirah in zlasti zaužije premalo rib, čeprav bi optimalno uživanje teh skupin živil koristilo našemu zdravju in tudi delovanju našega imunskega sistema.
Pomlad je čas, ko v gozdu zadiši po čemažu. Pri nabiranju moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo za jesenski podlesek ali šmarnico. Zaradi svoje arome in okusa je cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Iz njega izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga vključujemo kot začimbo v solate.
Poletje ne mine brez druženj, njihov (pre)pogosti spremljevalec pa je tudi alkohol. O var¬nem pitju alkohola ne moremo govoriti, govorimo lahko le o pitju alkohola z manj ali več tveganja: čim manj tem bolje, najbolje pa 0,0. Alkohol vsebuje tudi veliko kalorij in lahko pomembno prispeva k skupnemu dnevnemu energijskemu vnosu. Podatek o energijski vrednosti alkoholne pijače na označbi pogosto ni naveden, je pa zdaj na voljo vsem uporabnikom aplikacije VešKajJeš.
Obeleževanja Svetovnega tedna dojenja je del aktivnosti Svetovne zveze za dojenje (World Alliance for Breastfeeding Action – WABA), s katerimi želimo usmeriti pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. Svetovni teden dojenja obeležujejo v več kot sto petdesetih državah, večina v času od 1. do 7. avgusta. Nekatere države ga zaradi počitnic obeležujejo tudi nekoliko pozneje, v jeseni.
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) z letošnjim sloganom »Naša dejanja so naša prihodnost« izpostavlja, kako je dostop do zdravju koristne in varne hrane pomemben za nas vse. Zadnji dve leti nas zaradi pandemije opominjata, kako hitro lahko postane dostop do zdravju koristne hrane otežen, predvsem za revnejše in ranljivejše skupine. Po oceni FAO si skoraj 40 % svetovnega prebivalstva ne more privoščiti zdravih obrokov. Tudi v Sloveniji se po ocenah panelne SI-PANDA raziskave o vplivu pandemije na življenje kaže, da so bili v prehranskem smislu najbolj prizadeti mlajši odrasli, finančno ranljivejši sloji prebivalstva ter osebe, ki so težje prenašale stres v povezavi s pandemijo.
V Sloveniji že vrsto let vsak tretji petek v mesecu novembru obeležujemo Dan slovenske hrane, ki ga šole in vrtci tradicionalno obeležijo s slovenskim zajtrkom. Letošnje leto je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila za Mednarodno leto sadja in zelenjave, z namenom poudariti to pomembno prehransko dobrino. Zato bo letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk potekal pod sloganom »Zajtrk s sadjem – super dan!«. Na Nacionalnem inštitut za javno zdravje (NIJZ) pa ob tej priložnosti izpostavljamo izzive za doseganje njunega vključevanja v trajnostno prehrano za zdravje ljudi.