Aktualno
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Spletno mesto NIJZ predstavlja vir podatkov in informacij, ki so podlaga za odločanje in ukrepanje posameznikov, strokovnjakov in zdravstvene politike.
Večinoma v prazničnih dneh uživamo meso in mesne izdelke, pirhe (pobarvana jajca), potico, kruh in hren. V povprečju zaužijemo preveč energijsko bogate, slane, sladke in mastne hrane. Zato je še posebej pomembno, da se zavedamo, da ni vsak dan praznik in da nekatera živila neugodno vplivajo na zdravje. Pri hrani ostanimo zmerni, popijmo dovolj vode, […]
Eden od razlogov za to je nezdrava hrana. Zmanjšanje škodljivega trženja prehrane otrokom, izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil so glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Čezmerno uživanje soli v prehrani je pomemben dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni in pomeni resno grožnjo za zdravje ljudi.
Uradna medicina stoji za stališčem, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah. Vegetarijanstvo je kot način življenja in prehranjevanja v naši družbi prisotno že kar nekaj časa in ima mnogo privržencev, ki poudarjajo ugoden vpliv na zdravje in ostale prednosti vegetarijanskega načina prehranjevanja.
Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja od postavitve diagnoze do konca življenja. V Sloveniji število oseb s sladkorno boleznijo strmo narašča. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.00. Število oseb s sladkorno boleznijo, ki vsako leto na novo začnejo prejemati zdravila, je v zadnjih letih v vsakem letu približno 10.000. Ocenjuje se, da je v Sloveniji 200.000 oseb s sladkorno boleznijo. Mnogi imajo sladkorno bolezen, vendar ker ne boli, še ne vedo zanjo.
Brez slabe vesti, vendar z razmislekom o morebitnih spremembah življenjskega sloga.
Tudi letos bomo decembrske praznike mnogi preživeli drugače, saj bodo tudi prihajajoči prazniki potekali v znamenju ukrepov za omejevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Krog bližnjih za praznično mizo bo, podobno kot v lanskem letu, tudi letos verjetno ožji. Vseeno pa poskusimo ohraniti naše navade in običaje, kolikor nam to omogočajo okoliščine. Pokličimo svoje bližnje in prijatelje po telefonu, pomislimo pa tudi na tiste, ki so sami.
Živila je treba presojati iz več vidikov. Maslo ima veliko nasičenih maščob. Po sodobnih tehnoloških postopkih narejene mazave margarine pa vsebujejo zelo malo za razvoj bolezni srca in ožilja škodljivih transmaščobnih kislin ali praktično nič več, v trdnih margarinah za peko pa so te še lahko prisotne.
Uravnotežena prehrana in zadostna telesna dejavnost omogočata vzdrževanje energijskega ravnovesja med vnosom in porabo energije, ki se izrazi kot prehranski status človeka. V kolikor je energijski vnos višji od energijske porabe, se pojavi povečana telesna teža in debelost, v obratnem primeru podhranjenost.
Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je v sodelovanju s Turistično gostinsko zbornico Slovenije razvil in ponudil gostincem simbol PRAVA IZBIRA za označevanje prehransko ustreznejše gastronomske ponudbe. Z novim simbolom želimo potrošniku olajšati prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov, gostincem pa omogočiti izpostavitev višje kakovosti njihove ponudbe.
Študenti (podobno kot ostala odrasla aktivna populacija) zdravim prehranskim izbiram večinoma ne namenjajo prevelike pozornosti, kar kaže da se še ne zavedajo pomena zdravega načina prehranjevanja za krepitev in ohranitev zdravja.
Prepogosto uživanje mesa in zlasti mesnih izdelkov v večjih količinah je lahko za zdravje škodljivo.
Ribe so pomembne v naši prehrani, saj so vir zdravju koristnih beljakovin in maščob ter nujno potrebnih mineralov in vitaminov. Raziskave kažejo, da zaužijemo premalo rib, poraba pa se v zadnjih letih ni kaj dosti spremenila. Zato Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025, ki ga koordinira Ministrstvo za zdravje, priporoča uživanje […]
Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Kljub temu se v Sloveniji v povprečju vsak drugi odrasli prebivalec prehranjuje nezdravo in z manj zdravju koristnimi živili.
Tretji petek v novembru, letos 15. novembra, ponovno obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga je vlada razglasila že leta 2012. Na ta dan poteka tudi Tradicionalni slovenski zajtrk, letos že deveti po vrsti, ko imajo otroci v šolah in vrtcih zajtrk z živili iz lokalnega okolja. Letos zajtrk obeležujemo s sloganom: »Hvala za naš super zajtrk!«. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje (CINDI, 2016) spodbudno kaže, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in ki redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.