Letos poteka 10 let od prve obeležitve mednarodnega Dneva FAS v Sloveniji. Ob tem jubileju smo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in ob podpori Ministrstva za zdravje pripravili dogodek za strokovno in drugo zainteresirano javnost, na katerem bodo domači in tuji predavatelji prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.
9. september je mednarodni dan ozaveščanja o tveganju škode, ki jo predstavlja otrokova izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) že desetletje ozaveščamo splošno in strokovno javnost ter spodbujamo bodoče starše k nosečnosti brez alkohola tudi v Sloveniji.
Načrtovanje nosečnosti in nosečnost sta pomemben čas za postavitev trdnih temeljev otrokovega zdravja in dobrega počutja za vse življenje. Med dejavniki, ki vplivajo na otrokovo zdravje in dobrobit, je tudi izpostavljenost alkoholu pred rojstvom. Že dolgo je znano da alkohol, poleg vpliva na sposobnost zanositve pri obeh partnerjih, moti razvoj in rast otroka med nosečnostjo. »Alkohol iz krvnega obtoka nosečnice prosto prehaja skozi posteljico v otrokovo kri. Pri otroku alkohol doseže najmanj tako visoko, lahko celo višjo, koncentracijo kot pri nosečnici. Ta ostane na tej ravni tudi dlje časa, saj je otrokova sposobnost razgradnje alkohola manjša. Alkohol je teratogen in toksin, kar pomeni, da lahko vpliva na razvoj različnih organov in tkiv, odvisno od tega, kdaj med nosečnostjo pride do izpostavljenosti. To lahko vodi do različnih prirojenih napak in razvojnih nepravilnosti. Najbolj ranljivi pa so otrokovi možgani, ki se razvijajo skozi celo nosečnost. Izpostavljenost alkoholu med nosečnostjo poveča tveganje za splav, mrtvorojenost, prezgodnje rojstvo, nizko porodno težo, nenadno smrt dojenčka, je pa tudi edini vzrok za spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD),« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.
»FASD je skupno ime za različne prirojene nepravilnosti in razvojne motnje, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti zarodka ali ploda alkoholu. Alkohol prekine običajen razvoj ter lahko poškoduje otrokove možgane in druge telesne organe, kar lahko vodi do različnih trajnih telesnih težav, vedenjskih in duševnih motenj ter učnih težav,« je še dodala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ. Možgani se pričnejo razvijati že v prvih tednih nosečnosti in so ves čas nosečnosti občutljivi na škodljive učinke alkohola. Pride lahko do sprememb v njihovi zgradbi in delovanju. Kognitivne motnje se kasneje najbolj odražajo na področju učenja in spomina. Poleg kognitivnih težav izstopajo tudi vedenjske težave in primanjkljaji na psihosocialnem področju. FASD tako dolgoročno ogrozi zdravje, razvoj, vedenje in akademske dosežke otroka. Najtežja in najbolj znana fetalna alkoholna motnja je fetalni alkoholni sindrom (FAS), ki vključuje motnje osrednjega živčevja in rasti (pred in po rojstvu) ter značilne poteze obraza. Prisotne so lahko še prirojene nepravilnosti na srcu, ledvicah, jetrih, prebavnem traktu, kosteh in endokrinem sistemu, težave z vidom, s sluhom in druge zdravstvene težave. »Alkohol sicer ne bo prizadel vseh otrok, ki so mu bili izpostavljeni med nosečnostjo, in tudi ne v enaki meri. Na težo in obseg posledic poleg količine popitega alkohola, pogostosti pitja med nosečnostjo ter časa in trajanja izpostavljenosti alkoholu (glede na razvoj plodovih organov in telesnih sistemov), vplivajo še dejavniki s strani matere (na primer njena starost, presnova alkohola, telesna zgradba, splošno zdravstveno stanje, prehrana, stres, raba drugih drog in kajenje) kot tudi ranljivost (genetska dovzetnost) otroka in okoljski dejavniki. FASD se zato kaže od osebe do osebe drugače, na primer: en otrok ima lahko motnje v koordinaciji roka – oko in posledično težave s pisanjem, branjem in akademsko uspešnostjo; drug otrok pa ima lahko težave z zbranostjo, z obvladovanjem svojih čustev in razumevanjem družbenih pravil. Ker večina otrok s FASD nima tipičnih telesnih znakov, nekatere motnje, kot so učne težave, niso očitne, dokler otrok ni v šoli, FASD je tudi težko ločiti od drugih nevrorazvojnih motenj, kot sta avtizem in ADHD, je prepoznavanje teh otrok težko. Pri otrocih s FASD, ki niso prepoznani in ne dobijo zgodaj ustrezne strokovne pomoči, je večja verjetnost za razvoj nadaljnjih posledic, s tem pa večje tveganje, da bodo opustili šolanje, imeli težave v duševnem zdravju, kot odrasli tvegali in posegali po alkoholu in drugih drogah, imeli težave v medosebnih odnosih, pri pridobivanju in ohranjanju zaposlitve ter ds bodo kršili pravila. Nekateri med njimi tudi ne bodo sposobni samostojnega življenja,« je še povedala Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ.
Dr. Maja Roškar z NIJZ je povedala: »Vsaka nosečnost je drugačna, zato za posamezno nosečnost ni mogoče predvideti natančnih posledic pitja alkohola. Vemo pa, da lahko alkohol škodi otrokovemu razvoju kadarkoli med nosečnostjo, saj se različni organi in telesni sistemi razvijajo v različnih obdobjih. Zato skozi celotno nosečnost nobena pijača, ki vsebuje alkohol, ne glede ali je to rdeče ali belo vino, pivo, liker ali druga alkoholna pijača, ni varna. Previdnost, najbolje pa izogibanje med nosečnostjo, se svetuje tudi pri brezalkoholnih vinih in pivih. Čeprav je vsebnost alkohola v brezalkoholnih različicah bistveno nižja (na primer 0,5 volumskega odstotka ali manj) kot v alkoholnih različicah, še vedno obstaja tveganje za vnos majhnih količin alkohola. Glede na dosedanja dognanja ni znana količina alkohola, ki bi bila v nosečnosti varna«. dr. Maja Roškar z NIJZ še dodaja: »Celo izpostavljenost majhnim količinam alkohola lahko negativno vpliva na pričakovan potek razvoja živčevja. Tveganje za škodo nosečnosti in otroku pa se povečuje sorazmerno s količino in pogostostjo pitja alkohola, še zlasti ob pitju večjih količin alkohola v krajšem času (t.i. popivanje).«
Tuji strokovnjaki ocenjujejo, da po svetu med nosečnostjo alkohol pije 10 % žensk. O največji razširjenosti pitja poročajo države z dolgoletno in zakoreninjeno sprejemljivostjo pitja alkohola; za Evropo je ocena 25 % nosečnic, za Slovenijo pa več kot četrtina. Ker se približno pri enem na vsakih 13 otrok, ki so bili pred rojstvom izpostavljeni alkoholu, razvije FASD, to postavlja v tveganje pomemben delež nosečnosti. Razlogi, zakaj ženske med nosečnostjo posegajo po alkoholu, so različni, številni in kompleksni: nenačrtovana ali neželena nosečnost, napačne informacije o tem, da so škodljive samo določene vrste in količine alkohola, pomanjkljivo zavedanje/znanje o škodljivih vplivih alkohola na plod, mešana sporočila iz okolice in včasih tudi od zdravstvenih delavcev, družbena sprejetost in pritisk za pitje, pitje kot del tradicije in običajev, odločanje pod vplivom lastnih ali vrstniških izkušenj, uporaba alkohola za obvladovanje travm, nasilja in drugih stresnih dejavnikov, zasvojenost. Kot najpogostejši razlog za pitje alkohola med nosečnostjo pa ženske navajajo družbeni pritisk ter prepričanje, da škodijo samo močne pijače in pitje velikih količin alkohola. Ženske, ki pijejo alkohol med nosečnostjo, pogosteje poročajo tudi o težavah na področju duševnega zdravja ter o zlorabi ali nasilju, v primerjavi s tistimi, ki ne pijejo.
Vzroke in dejavnike za alkoholu izpostavljene nosečnosti ustvarja in nosi celotna družba
»Pogosto se alkohol in nosečnost dojemata kot nekaj, kar je omejeno samo na nosečnost in povezano izključno z žensko. Vendar se vplivi alkohola na zdravje otroka ne začnejo niti končajo z nosečnostjo, temveč so povezani s splošnih odnosom do alkohola in z vzorci pitja alkohola med prebivalci že pred nosečnostjo ali pred prepoznano nosečnostjo. Spreminjajoče se norme in vloge spolov, kot tudi vedno večje ciljno usmerjeno trženje in oglaševanje, ki alkohol predstavlja kot zabavo in kot pomoč pri povezovanju v družbi, obvladovanju in sprostitvi, so prispevali k večjemu pitju alkohola pri ženskah,« je povedala dr. Maja Roškar z NIJZ. Novejša spoznanja pa opozarjajo, da lahko tudi pitje alkohola pri biološkem očetu pred spočetjem vpliva na nastajanje in zorenje semenčic (spermatogenezo) ter s tem na zdravje njegovih potomcev in celo naslednjih generacij potomcev. Poleg pomembnih negativnih vplivov pitja alkohola med nosečnostjo, lahko pitje alkohola oziroma zasvojenost z alkoholom tudi resno ovira funkcioniranje matere in/ali očeta, sproži in poslabša nasilje med intimnimi partnerji in tako negativno vpliva na otrokov razvoj in varnost.
Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je vodilni vzrok prirojenih napak in razvojnih nepravilnosti, ki jih je možno preprečiti
Po svetu naj bi na 1000 prebivalcev živelo skoraj 8 oseb s FASD, v Evropi, kjer je razširjenost FASD največja, pa skoraj 20. Po oceni svetovne raziskave je v Sloveniji razširjenost FASD ocenjena na 21 na 1000 otrok in mladostnikov, starih od 0 do 16,4 let.
Za preprečevanje pitja alkohola v nosečnosti in novih primerov FASD je pomembno:
»9. september, Dan FAS, je priložnost za dodatno ozaveščanje o tveganju, ki je povezano z izpostavljenostjo alkoholu pred rojstvom in za pridobivanje podpore širše javnosti za nosečnosti brez alkohola. Dan FAS je bil v svetu prvič obeležen 9. 9. 1999 ob 9:09, kar simbolizira devet mesecev nosečnosti, toliko kot alkohol ogroža razvoj in rast še nerojenega otroka. V Sloveniji smo to prvič storili leta 2014. Od takrat dalje NIJZ vsako leto skupaj z različnimi partnerji širi sporočilo, da v obdobju celotne nosečnosti ni varnega časa za pitje alkohola, ni varne količine alkohola in ni varne alkoholne pijače. Najvarnejša odločitev je, da že takrat, ko načrtujeta otroka, in nato skozi celo nosečnost, rečeta ALKOHOLU NE oba bodoča starša. Tudi v obdobju dojenja je za zdrav otrokov razvoj najvarneje NE PITI alkohola,« je povedal Rok Zaletel z NIJZ.
Letos, ko beležimo 10 let od prve obeležitve Dneva FAS v Sloveniji, smo na NIJZ posneli dva kratka (dodati povezavo na filma) in daljši film na temo FASD (dodati povezavo na film), 5. septembra pa ob podpori Ministrstva za zdravje organizirali strokovno srečanje, na katerem so domači in tudi strokovnjaki prikazali problematiko alkoholu izpostavljenih nosečnosti iz različnih vidikov.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
