Začetek projekta – JA Best-ReMaP

Glavni cilji JA Best-ReMaP so prilagajanje, širjenje in izvajanje učinkovitih javnozdravstvenih intervencij ter praks, ki dokazano delujejo na področju preoblikovanja živil, zmanjšanja škodljivega trženja prehrane otrokom in izboljšanja sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah. Slednji bo prispeval k večji ponudbi bolj zdravih možnosti predelane hrane (z zmanjšanjem soli, sladkorja in maščob iz predelane hrane), ki so na voljo in ki se tržijo na trgih EU.

Po podatkih Evropske komisije je bilo namreč leta 2017 v Evropski uniji približno 15 % otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Približno 5 % jih je bilo debelih. Debelost v otroštvu pogosto napoveduje debelost tudi v odrasli dobi, zato naraščajoča razširjenost otroške debelosti vključuje tudi vse večjo pojavnost debelosti v odrasli dobi z vsemi povezanimi boleznimi in zapleti.

JA Best-ReMaP bo tako z razvojem novih sistemov in praks poskušal vplivati na bolj zdravo izbiro prehrane za otroke in s tem na boljše zdravje v odrasli dobi.

JA Best-ReMaP sestavlja 7 delovnih paketov. Delovni paket 6 se osredotoča na oglaševanje prehrane otrokom ter izmenjavo dobrih praks na tem področju. Otroci so namreč nenehno izpostavljeni trženjskim sporočilom tako zunaj spleta kot na spletu. Informacije, ki jih prejmejo, posledično vplivajo na njihovo izbiro hrane.

Projekt določa načrte za nadaljnje omejitve trženja in oglaševanja po vsej EU, zlasti v digitalnem svetu, za pomoč pri zmanjšanju debelosti pri otrocih.

Vizija delovnega paketa 6:

Ker se prehranjevalne navade oblikujejo že v zgodnji mladosti, bo pridobivanje pravilnih informacij o prehrani otrokom omogočilo večjo možnost, da odrastejo v zdrave odrasle.

Cilj skupnega ukrepa je izmenjava najboljše prakse med državami članicami za povečanje znanja in zmogljivosti za izvajanje učinkovitih politik. Pet glavnih ciljev delovnega paketa 6 (trženje živil) vključuje:

• podporo ustanovitvi medsektorske delovne skupine na evropski ravni in nacionalne skupine za vsako državo članico s ključnimi zainteresiranimi stranmi za krepitev izvajanja politike;
• povečanje znanja o obstoječih politikah na evropski ravni, vključno z izpostavljenostjo otrok trženju hrane (določene države članice poročajo o potrebi po podatkih za prikaz obsežnosti problema politikom);
• številne države članice si želijo smernic  za prenos direktive v nacionalni okvir;
• razvoj novih orodij in preizkušanje obstoječih orodij za spremljanje trženja živil otrokom;
• razvijanje smernic o kodeksih prakse, vključno s prilagoditvijo model profila hranil WHO, določenemu nacionalnemu kontekstu (udeleženci so predlagali izvedbo delavnice za lažje razumevanje – izvedene bodo na podlagi portugalskega in slovenskega primera).