S posvetom smo želeli poglobiti in približati različne tematike – obraze – nasilja različnim deležnikom, ki se v šolskem okolju srečujejo z otroki in mladostniki. Preko odličnih prispevkov sodelujočih predavateljic in predavateljev smo želeli odstirati ozadje problematike nasilja, posledice nasilja ter vzroke za nastajanje, prepoznavanje znakov, kako pristopiti in nuditi pomoč ter kako krepiti pozitivno duševno zdravje in s tem preprečevati nasilje.
Verjamemo, da bomo vsi, ki smo kakorkoli vpleteni v rast in razvoj otrok in mladostnikov, skupaj bolj učinkovito lajšali stiske, razreševali situacije in soustvarjali take pogoje, da se bodo počutili naši otroci in mladostniki varno, sprejeto in ljubljeno.
S posvetom smo obeležili tudi 29. leto delovanja Zdravih šol in ob tej priložnosti čestitali vsem ravnateljem, vodjem timov in aktivnim sodelavcem na šolah, da vztrajajo in dejavno delujejo na vseh področjih zdravja ter s tem krepijo zdrav življenjski slog učencem, učiteljem in staršem v svojih šolskih okoljih.
Skozi posvet so se prepletale in na koncu v Zaključkih oblikovale naslednje misli:
- Šola je, poleg družine, tisto okolje, kjer bi se morali otroci in mladostniki počutiti varne, sprejete, ljubljene… Je okolje, ki bi moralo zaščititi, omogočati in krepiti pozitivne medsebojne odnose.
- Posledice nasilja se pogosto odražajo tudi v odraslosti, zato je vsak trud, ki ga vložimo v preprečevanje nasilja v otroštvu in mladosti, vreden našega časa, hkrati pa s tem delujemo preventivno.
- Zelo pomemben je odnos, ki ga zaposleni v šoli (učitelji, svetovalni delavci, drugi zaposleni) vzpostavljajo z otroki – odnos zaupanja, sprejetosti, spoštovanja, empatije …Otroci s travmatičnimi izkušnjami in njihovimi posledicami potrebujejo še dodatno pozornost in ustrezno okolje za okrevanje ter rast in razvoj. Prav tako potrebujejo dodatno znanje o obremenjujočih izkušnjah vsi, ki z njimi delajo (šolski, zdravstveni in drugi strokovni delavci).
- Pandemija in pouk na daljavo sta poslabšala duševne težave in stiske otrok, opazen je porast medvrstniškega in drugega nasilja (predvsem nasilja v družini in nasilja nad ženskami), tudi samouničevalno vedenje, anksioznost, upad motivacije za učenje in volje do življenja, socialne fobije …
- Izpostavljena je pomembna vloga šole pri prepoznavanju, pristopanju in nudenju pomoči otrokom in mladostnikom pri razreševanju njihovih stisk. Vključeni morajo biti vsi zaposleni na šoli, učenci, starši in zunanji sodelavci – vsi so pomembni pri vzpostavljanju ničelne tolerance do nasilja v šolskem okolju tem!
- Za uspešnejše razreševanje problematike so potrebna dodatna znanja – dodiplomsko in redna podiplomska izobraževanja ter izdelani/evalvirani preventivni programi, ki bodo dostopni vsem na sistemski ravni, so brezplačni, del kurikuluma in celostno pristopajo k problematiki duševnega zdravja ter preprečevanja nasilja.
- Otroke je potrebno ozaveščati o prepoznavanju svojih čustev, svojih misli in reakcij. Pokazati jim je potrebno asertivne načine vedenja, kako prepoznati nasilno vedenje, kako ravnati, kje poiskati pomoč tako v situaciji, ko so žrtve, opazovalci ali povzročitelji nasilja. Zdravi odnosi se oblikujejo le takrat, ko se medsebojno spoštujemo ter upoštevamo meje in interese drugega.
- Potrebujemo skupno in povezano delovanje različnih strokovnjakov in organizacij (v šolstvu, zdravstvu, sociali, policiji ter drugih vpletenih deležnikov), kar bo pripomoglo k večjemu ozaveščanju, prepoznavanju in odločnemu reagiranju na vse »obraze« nasilja.
Nasilje ni stvar posameznika, ampak celotne družbe! Le z našim odločnim prepričanjem in reagiranjem dajemo jasno sporočilo:
Nasilno vedenje je nesprejemljivo, ker želimo živeti v varni družbi, kjer ni prostora za nasilje v medsebojnih odnosih!
PROGRAM Nacionalnega posveta Obrazi nasilja v življenju otrok in mladostnikov je: TUKAJ
Povezava na VIDEO POSNETEK dogodka je: TUKAJ