Uporaba drog je pojav, ki povzroča vrsto negativnih posledic, saj ne prizadene le posameznika temveč tudi dobrobit drugih; družine, ožje in širše skupnosti. Pri posamezniku uporaba drog med drugimi lahko vpliva na njegovo zdravje, akademski uspeh, zaposlitev in socialno-ekonomski položaj. Za širšo skupnost ima uporaba drog poleg bremena bolezni, ki ga povzroča, še številne druge negativne posledice, kot so izgubljena produktivnost, ekonomski stroški, stroški povezani z zdravstvom, policijo, pravosodjem in socialo. V svetovnem merilu je uporaba prepovedanih drog tudi eden izmed ključnih dejavnikov tveganja za prezgodnjo umrljivost in leta življenja prilagojena zaradi manj zmožnosti.
Raziskava NIJZ je pokazala, da se je v času prvega vala epidemije covida-19 uporaba prepovedanih drog v splošnem zmanjšala, organizacije in strokovnjaki na področju zasvojenosti pa so se na pandemijo hitro odzvali in pripravljali ciljna sporočila za uporabnike prepovedanih drog, saj je bilo treba zagotoviti informiranost. Poleg tega so centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog ter nevladne organizacije s področja prepovedanih drog prilagodili svoje delo tako, da so uporabniki kljub številnim omejitvam, povezanim z zajezitvijo epidemije, imeli dostop do terapije, osebne obravnave in sterilnega pribora. Uporabniki vključeni v program zdravljenja v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog so predpisano terapijo prejeli na dom za daljše obdobje, osebne obravnave so se izvajale po telefonu. Strokovni delavci nevladnih organizacij so bili uporabnikom na voljo prek telefona, e-pošte, različnih video povezav itn., izmenjava sterilnega pribora pa je potekala brez osebnega stika. Glede na podatke NIJZ raziskave je zaradi omejitvenih ukrepov prišlo do težav pri razdeljevanju sterilnega materiala, saj je 40 % anketiranih injicirajočih uporabnikov poročalo, da je bil sterilni material za vbrizgavanje v času pandemije COVID-19 manj dostopen kot pred njo, Sprememba, ki je v tednih po uvedbi omejitev najbolj vplivala na zmanjšanje pridobivanja sterilnega materiala, je bila zaprtje dnevnih centrov.
Agencija EU za droge (Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami – EMCDDA) je v objavi Evropskega poročila o drogah za leto 2022 izpostavila, da “je vojna v Ukrajini povečala negotovost glede stanja na področju drog v Evropi. Število oseb, ki so vključene v zdravljenje zasvojenosti z drogami v Ukrajini, predstavlja le majhen delež tistih, ki iščejo zatočišče v EU. Te osebe bodo potrebovale neprekinjeno zdravljenje in storitve, prilagojene njihovim potrebam v njihovem jeziku.” Po poročanju izvajalcev zdravstvenih in socialno varstvenih storitev je v Sloveniji trenutno zelo malo oseb iz Ukrajine, ki iščejo pomoč zaradi težav s prepovedanimi drogami. V okviru mreže Centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog je zagotovljena enotna praksa pri obravnavi uporabnikov prepovedanih drog med osebami z začasno zaščito iz Ukrajine.
Celoten vodnik po slovenskem zdravstvenem sistemu za begunce je dostopen na naslednji povezavi.
