Povišane koncentracije troposferskega ozona – priporočila za prebivalce

Za enostavnejše spremljanje kakovosti zraka in nasvetov o primernem ravnanju se objavljajo indeksi kakovosti zraka, ki združujejo oboje.

Indeksov je kar nekaj, med različnimi inštitucijami, državami obstajajo manjše razlike: npr. glede vključitve onesnaževal, ki jih spremljajo, razpona razredov pri posameznem onesnaževalu ali načina prikazovanja posameznega onesnaževala (npr. 24-urna meritev ali uravnotežena 12-urna meritev itd.).

Vsem prikazom v obliki indeksa pa je skupno, da temeljijo na barvni skali semaforja in so zastavljeni tako, da se v smeri od zelene proti rdeči kakovost zraka slabša, posledično pa krepijo nasveti k opuščanju telesne dejavnosti na prostem in umiku v zaprte prostore.

Za ranljive skupine se prilagojeno vedenje svetuje prej kot za splošno populacijo, se pa seveda vsem svetuje, da ves čas spremljajo in upoštevajo svoje počutje, saj smo ljudje različno občutljivi.

Primer takega prikaza, ki ga je povzela Agencija RS za okolje po  EEA je objavljen na spletni strani ARSO – Indeks kakovosti zraka. Za sistem prikazovanja je določenih šest razredov, ki se med seboj razlikujejo po različnih barvah (modra-zelena-rumena-oranžna-rdeča-vijola). Indeks vključuje 5 onesnaževal: delce (PM₁₀ in PM_2,5), NO₂, SO₂ in O₃. Stopnjo kakovosti zraka določa onesnaževalo z najvišje izračunanim indeksom.

Priporočeni ukrepi glede na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom so podrobneje prikazani v Tabeli 1.

Vir: povzeto po Evropskem indeksu kakovosti zraka (EEA, 2021)

Reakcije v ozračju, pri katerih nastaja ozon v troposferi, so bolj intenzivne, čim višja je temperatura zraka in čim močnejše je sončno sevanje, zato so koncentracije troposferskega ozona običajno najvišje poleti.

Koncentracije ozona so zelo odvisne tudi od meteoroloških pogojev. Višje so predvsem ob stabilnem jasnem vremenu z močnim sončnim sevanjem, visokimi temperaturami in šibkim vetrom, zlasti na območjih v bližini virov emisij predhodnikov ozona. Dež spere ozon in tudi njegove predhodnike iz ozračja, ob oblačnem vremenu pa je moč UV sevanja manjša. Ob takih pogojih zaradi manjše intenzivnosti fotokemijskih reakcij praviloma nastaja manj ozona.

Na merilnih mestih, ki so izpostavljena prometu, so koncentracije ozona nižje, ker ozon reagira z dušikovim monoksidom iz izpušnih plinov, pri čemer nastane dvoatomni kisik (O₂). Na merilnih mestih na višjih legah ter na ruralnih območjih, kjer je neposreden vpliv predhodnikov ozona manjši, hkrati pa je sevanje sonca močnejše, so koncentracije ozona praviloma višje. To je značilno za vsa merilna mesta v visokogorju z odprtim reliefom in značilnostmi prostega ozračja, kakršno je v Sloveniji npr. merilno mesto na Krvavcu (1740 m n.v.).

Zaradi prenosa ozona in njegovih predhodnikov z zračnimi masami se onesnaženost lahko razširi tudi na podeželje oziroma druge oddaljene kraje.

Koncentracije ozona preko dneva niso enake, temveč se spreminjajo. Zaradi vpliva sončne svetlobe in prisotnosti predhodnikov, začne ozon nastajati zjutraj, njegova koncentracija pa narašča in je običajno najvišja sredi dneva ali v popoldanskih urah oziroma vse dokler je v ozračju dovolj predhodnikov. Proti večeru se koncentracija ozona zmanjša in doseže ponoči najnižje vrednosti. Temu dnevnemu spreminjanju koncentracije ozona pravimo »dnevni hod« ozona. Ta je zlasti značilen in izrazit na Primorskem, na merilnih mestih Nova Gorica (113 m n.v.), Otlica (918 m n.v.) in Koper (56 m n.v.). Na sliki 1 je prikazan dnevni hod ozona v letu 2023 na omenjenih merilnih mestih.

Na merilnih mestih Nova Gorica in Koper je izrazit maksimum med 13 in 17. uro, ko imajo prevladujoč vpliv sončno sevanje in višje temperature zraka. Na merilnem mestu Otlica, pa tako kot na vseh višje ležečih merilnih mestih, dnevno gibanje koncentracij ozona ni tako izrazito, te pa so tudi v povprečju višje kot na merilnem mestu Nova Gorica in Koper. Na sliki je tudi lepo razvidna razlika med dnevnim hodom,

izračunanim za celo leto (leva stran slike) v primerjavi z dnevnim hodom, izračunanim v mesecih od aprila do septembra oziroma v poletnem času (desna stran slike).

Na Primorskem, predvsem na obalnem območju, je zaradi ugodnejšega vremena in ostalih pogojev za nastanek ozona ter zaradi transporta ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije, onesnaženost zunanjega zraka z ozonom večja kot na drugih območjih Slovenije. V državno mrežo za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ) pri Agenciji RS za okolje (ARSO) so na Primorskem vključena tri merilna mesta in sicer Koper, Nova Gorica in Otlica. Za potrebe DMKZ se to območje imenuje območje SIP (Primorska), vključuje pa goriško in obalno-kraško statistično regijo.

Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom na celotnem območju SIP pomembno vpliva transport koncentracij ozona iz Padske nižine, ki je eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona. Posledično je na tem območju večkrat presežena opozorilna vrednost, dvakrat pa je bila v preteklih letih presežena tudi alarmna vrednost za ozon (na Goriškem leta 2003 in 2006). Vsako leto je preseženo tudi dovoljeno število preseganj ciljne vrednosti (CV) za zaščito zdravja ljudi.

Onesnaženost zraka z ozonom na območju SIP ima lahko v poletnih mesecih pomembne vplive na zdravje ljudi.

Prebivalcem priporočamo, da spremljajo stanje onesnaženosti zraka z ozonom in dnevne napovedi koncentracij ozona ter da upoštevajo priporočene ukrepe glede na stopnjo onesnaženosti zraka z ozonom.

Posebna priporočila veljajo za območje Trnovsko-Banjške planote, kjer so koncentracije ozona v povprečju višje kot v nižjih legah na Goriškem. V dneh s preseženimi opozorilnimi ali alarmnimi vrednostmi za ozon na merilnem mestu Otlica se izogibajmo telesni dejavnosti na prostem na območju Trnovsko-Banjške planote, kar še posebej velja za tamkajšnje prebivalce.

Kazalec SOMO₃₅ je merilo za povprečno dnevno izpostavljenost prebivalcev troposferskemu ozonu. Kazalec se izračuna v drsečem povprečju treh let kot vsota preseganj največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona nad vrednostjo 70 µg/m³ (angl. Sum of Ozone Means Over 35 ppb ali 70 µg/m³) v enem koledarskem letu. Enota za kazalec SOMO₃₅ je mg/m³ na dan (ali krajše mg/m³.d).

Na sliki 1 je prikazana vrednost kazalca v drsečem povprečju treh let za obdobje 2007-2023 na merilnih mestih Koper, Nova Gorica in Otlica. V zadnjem drsečem triletnem povprečju (2023) je vrednost kazalca SOMO₃₅ na merilnem mestu Koper znašala 25 mg/m³.d., na merilnem mestu Nova Gorica 23 mg/m³.d., na merilnem mestu Otlica pa 30 mg/m³.d. Odkar se izvajajo meritve ozona vseh treh merilnih mestih na območju SIP je bilo največje drseče 3-letno povprečje kazalca SOMO₃₅ doslej izračunano v letu 2013 (obdobje 2011–2013), ko je vrednost kazalca na merilnem mestu Koper znašala 27 mg/m³.d., na merilnem mestu Nova Gorica 24 mg/m³.d., na merilnem mestu Otlica pa 32 mg/m³.d.

Glede na vrednosti kazalca SOMO₃₅ so ozonu najpogosteje izpostavljeni prebivalci na Primorskem.  Na sliki 1 so prikazane največje dnevne 8-urne drseče srednje koncentracije ozona na Primorskem v letu 2023 oziroma vrednosti kazalca SOMO₃₅ na merilnih mestih Koper, Nova Gorica in Otlica in sicer so vrednosti nad 70 mg/m³ prikazane z rdečo barvo. Slika 1 kaže, da so bili prebivalci na območju Kopra in Nove Gorice v letu 2023 ozonu izpostavljeni v obdobju nekje od marca do novembra, medtem ko je bila izpostavljenost ozonu na območju Otlice praktično celoletna.

Slika 1. Prispevek h kazalcu SOMO₃₅ (rdeče obarvano), ki predstavlja povprečno dnevno stopnjo izpostavljenosti prebivalcev nad vrednostjo 70 mg/m³, računano kot preseganje največjih dnevnih 8-urnih drsečih koncentracij v letu 2023 na merilnem mestu Koper (zgoraj), na merilnem mestu Nova Gorica (sredina) in na merilnem mestu Otlica (spodaj)

(vir podatkov: ARSO, 2024)