Tudi v Savinjski regiji visoka odzivnost in pregledanost žensk

Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu Zora beleži v Sloveniji odlične rezultate, saj se je od njegove uvedbe v prakso od leta 2003 do danes število novih primerov raka materničnega vratu zmanjšalo za skoraj polovico. Pregledanost žensk v programu Zora je v Sloveniji v zadnjem triletnem obdobju od julija 2020 do junija 2023 znašala 74,4 odstotke, kar je največ od vzpostavitve programa in presega zastavljeni cilj. Med regijami z najvišjim deležem pregledanosti so bile Goriška, Koroška, Zasavska in Savinjska regija. Visoka udeležba na preventivnih ginekoloških pregledih in v programu je rezultat dobre ozaveščenosti žensk in v veliki meri skupnih prizadevanj številnih zdravstvenih delavcev ter drugih partnerjev na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Tudi v Savinjski regiji se za preprečevanje raka materničnega vratu že vrsto let v praksi uspešno interdisciplinarno povezujejo ginekologi, medicinske sestre, presejalci, patologi in specialisti  javnega zdravja.

»Splošna bolnišnica Celje in Območna enota Celje NIJZ v skupni organizaciji tradicionalno izvajata strokovno srečanje ginekologov medicinskih sester, presejalcev, patologov in specialistov javnega zdravja, letos je bilo že deseto po vrsti. Na teh srečanjih prepletamo klinične in različne javnozdravstvene vsebine ter izkušnje strokovnjakov, ki skrbimo za zdravje žensk. V presejalnem programu Zora lahko ginekologi s pregledovanjem navidezno zdravih žensk pravočasno odkrijejo tiste, ki imajo predstopnjo ali začetno stopnjo raka materničnega vratu. V program so povabljene vse ženske, stare od 20 do 64 let, ki v zadnjih treh letih niso opravile pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu. Za zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti za rakom je ključna visoka pregledanost žensk in ta mora biti najmanj 70-odstotna. Redna in kakovostna komunikacija med vsemi vpletenimi strokovnjaki je bistvena za uspešnost programa, izpolnjevanje visokih zahtev in standardov kakovosti celotnega procesa – od vabljenja žensk, odvzema, priprave in transporta brisa, do citološkega pregleda brisa, drugih morebitnih potrebnih preiskav ter terapije,« je pojasnila prim. Nuša Konec Juričič, spec. javnega zdravja, vodja enote za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje NIJZ.  V minulem triletnem obdobju 2020-2023 je pregledanost žensk v programu Zora v Sloveniji znašala 74,4 odstotke; v Savinjski regiji je bila pregledanost v primerljivem obdobju 77-odstotna. V sedmih od 31 občin Savinjske regije – v Lučah, Laškem, Preboldu, Slovenskih Konjicah, Zrečah, Rečici ob Savinji in Ljubnem ob Savinji – je pregledanost v navedenem obdobju znašala celo 80 odstotkov in več. Najvišja v regiji, 82,6 odstotna, je bila na Ljubnem ob Savinji, najnižja, 68,6-odstotna,  pa v Solčavi.

Udeležbo v preventivnem programu Zora krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Kljub visoki pregledanosti pa je še vedno prenizka pregledanost žensk iz višjih starostnih skupin; v starostni skupini od 55 do 59 let je bilo v zadnjem triletnem obdobju pregledanih 65 odstotkov žensk, v skupini od 60 do 64 let pa 60 odstotkov. Pri ženskah, ki se preventivnih pregledov redno udeležujejo, odkrijejo raka v povprečju devet let prej kot pri tistih, ki se programa ne udeležujejo. Pri slednjih rak odkrijejo kasneje in v napredovalih stadijih, pri čemer se zmanjšata uspešnost zdravljenja in preživetje bolnic. V letu 2020 je za tem rakom  v Sloveniji na novo zbolelo 133 žensk, od tega 19 žensk v Savinjski regiji.

Izvajalci programa so vse ginekološke ambulante (v javnih zavodih in zasebniki s koncesijo), laboratoriji za ginekološko citopatologijo in Register Zora, ki deluje v okviru Onkološkega inštituta. V Savinjski regiji  pregledajo odvzete vzorce brisa materničnega vratu v pooblaščenem citopatološkem laboratoriju Splošne bolnišnice Celje. »Komunikacija med ginekologi in citopatologi je ključna v številnih primerih, še zlasti v primerih nejasnosti in dilem. Pri nas je sodelovanje utečeno in kakovostno. Pomembna je ozaveščenost o pomenu preventivnih pregledov. Rak materničnega vratu raste počasi in potrebuje več let, da iz predrakave oblike napreduje v raka, zato lahko s pregledi žensk na tri leta veliko večino nevarnih sprememb materničnega vratu pravočasno odkrijemo in zdravimo. V tej fazi je torej možno z enostavnimi terapevtskimi posegi raka preprečiti ali povsem pozdraviti,« je poudarila prim. izr. prof. dr.  Alenka Repše Fokter, spec. citopatolgije, iz Splošne bolnišnice Celje.

Vsaka ženska naj bo pozorna na svoje preventivne ginekološke preglede. Ker predrakave spremembe in začetni rak materničnega vratu praviloma ne povzročajo težav, je redna udeležba v programu Zora še toliko nujnejša. Pomembno je tudi opozorilo, da naj se ženska, četudi se redno udeležuje pregledov, ob sumljivih znakih in simptomih, značilnih za raka materničnega vratu, takoj obrne na svojega ginekologa. »Opazne težave se pri tem raku pojavijo pozno, običajno šele, ko je rak že razširjen in težje ozdravljiv. Med najpogostejšimi zgodnjimi znaki raka materničnega vratu je krvav ali rjav izcedek iz nožnice po spolnem odnosu. Možni drugi znaki so tudi krvavitev, ki se pojavi med menstruacijama ali po menopavzi,  dolgotrajen, smrdeč izcedek iz nožnice, redko tudi boleč spolni odnos. Kasnejši znaki so odvisni od širjenja bolezni – največkrat se rak materničnega vratu širi proti sečilom ali danki, kar povzroča številne dodatne težave, pogoste in boleče uriniranje ali krvav urin, stalne bolečine v križu in drugo,« pojasnjuje dr. Marko Mlinarič, spec. ginekologije in porodništva iz zasebne ginekološke ambulante Zagorje ob Savi.

Vsaka bolnica z rakom se v času diagnostike in terapije sooča s strahom in z negotovostjo. Zato tako v programu Zora kot tudi širše zdravstveni strokovnjaki vlagajo napore v informiranje o pomenu odkrivanja tega raka ter možnosti njegovega preprečevanja s cepljenjem deklic in dečkov proti humanim papiloma virusom (HPV). »Breme okužb s HPV v Sloveniji ni majhno. S humanimi papiloma virusi se tekom življenja okuži med 80 in 90 odstotkov spolno aktivnih ljudi, večina že kmalu po začetku spolne aktivnosti. Zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih med 15 in 25 let. Okužba lahko vodi v šest različnih rakov: rak materničnega vratu, rak penisa, nožnice, zadnjika, vulve in grla. Zaradi okužb s HPV vsako leto zboli okoli 100 žensk in več kot 40 moških. Več kot 99 odstotkov raka materničnega vratu je posledica okužbe s HPV. Predrakave spremembe na materničnem vratu, ki so posledica okužbe z rakotvornimi HPV virusi, odkrijejo pri približno 1500 ženskah na leto. Te predrakave spremembe zdravijo na različne načine, ki imajo lahko za posledico težave v smislu prezgodnjega poroda zaradi poškodb materničnega vratu. Najučinkovitejši način preprečevanja okužb s HPV, ki vodijo v raka, je cepljenje v zgodnjem mladostništvu. A kljub cepljenju so potrebni redni ginekološki pregledi z odvzemom brisa, saj cepivo ne zavaruje pred vsemi virusi HPV,« je pojasnila prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, spec. epidemiologije, predstojnica Območne enote Celje, NIJZ. Po zadnjih podatkih NIJZ je znašala  precepljenost v Sloveniji v šolskem letu 2021/22 zgolj 43,7 odstotka za deklice in 22,6 odstotka za fante. Cilj programa cepljenja je zagotoviti vsaj 70-odstotno precepljenost deklic in čim višjo precepljenost dečkov, kar lahko na dolgi rok pripomore k izkoreninjenju tega raka.

Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka, ki so v Sloveniji danes na voljo, so dokazano učinkoviti, zanje prejemamo pohvale domačih in tujih strokovnjakov ter številnih držav. Niso samoumevni, odražajo sistemsko skrb države za zdravje ljudi, obenem pa temeljijo tudi na individualni odgovornosti posameznikov, vabljenih na presejalne preglede. Če imate glede udeležbe v presejalnih programih in cepljenja proti HPV morebitne zadržke in dileme, se o njih lahko pogovorite z izbranim osebnim zdravnikom, ginekologom, medicinsko sestro ali si ogledate tudi spletne strani teh programov.  Več o programu Zora: https://zora.onko-i.si/program-zora

Dodatne informacije:

•  Nuša Konec Juričič, dr. med., specialistka socialne medicine in javnega zdravja, vodja enote za nenalezljive bolezni na Območni enoti Celje Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Celje, Ipavčeva 18, Celje, E: nusa.konec-juricic@nijz.si
• doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije in javnega zdravja predstojnica Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, E: alenka.skaza@nijz.si
• izr. prof. dr. Alenka Repše Fokter, dr. med., specialistka citopatolgije, E: alenka.repse-fokter@guest.arnes.si
• Marko Mlinarič, dr. med., specialist za ginekologijo in porodništvo, www.ginekoloska-ambulanta.si