Pojavnost oslovskega kašlja

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih.

Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada. Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) je priporočljivo tudi za nosečnice (v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja) čimprej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti ter pri odraslih enkrat v odrasli dobi (samoplačniško). Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji (eRCO) proti oslovskemu kašlju v letu 2023 cepilo več kot 1000 nosečnic.

Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena.

Ukrepi ob pojavu izbruha kapljičnih nalezljivih bolezni v vrtcih oziroma šolah

Ob pojavu izbruha kapljičnih nalezljivih bolezni, kot je npr. oslovski kašelj (ali več primerov škrlatinke in/ali angine, gripe; primer gnojnega meningitisa) v vrtcih ali šolah je treba upoštevati splošna navodila za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.

Na izbruh nalezljive bolezni v vrtcu je treba obvestiti območno enoto NIJZ in glede na mnenje epidemiologa tudi starše vseh otrok.

• Ukrepi se izvajajo po navodilih epidemiologa območne enote NIJZ
• Bolne otroke je treba skladno z možnostmi ločiti od zdravih.
• Poostriti  je treba higienske ukrepe ter prostore temeljito prezračiti vsako uro.
• Razmik med posteljicami v vrtcu naj bo čim večji, idealna razdalja je 1 meter; otroci naj spijo izmenično obrnjeni (glava, noge).
• Otroke primerno njihovi starosti  je treba poučiti o higieni kašljanja in kihanja ter pravilni uporabi robčkov.
• Začasno moramo omejimo združevanje otrok iz skupine v vrtcu, kjer se je pojavila bolezen, z otroki iz drugih skupin vrtca.

Več o higienskih ukrepih je na voljo na naslednji povezavi.

Skladno s priporočili se lahko otrok, ki je zbolel za oslovskim kašljem vrne v vrtec/šolo po 5 dneh od začetka antibiotičnega zdravljenja, oziroma po 21-ih dneh od začetka bolezni, če ni bilo antibiotičnega zdravljenja.

Vključitev otroka v vrtec / šolo po preboleli nalezljivi bolezni ali okužbi – smernice