Za preprečevanje okužbe s HIV in spolno prenosljivih okužb najpomembnejši odgovorna spolnost in uporaba kondoma

Člani Komisije za aids pri Ministrstvu za zdravje ob tej priložnosti izpostavljajo, da v Sloveniji okužbo s HIV dobro obvladujemo in uspešno sledimo zastavljenim ciljem v Nacionalni Strategiji preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV do leta 2025.

»Imamo eno najnižjih epidemij v Evropi, kar je zagotovo tudi zasluga dobrega dela in konstruktivnega sodelovanja s stroko in z nevladnim sektorjem. Primarna preventiva, torej promocija varnejšega spolnega vedenja, vključno z uporabo kondoma in spodbujanjem testiranja, glede na dobro epidemiološko situacijo tudi v prihodnje ostaja naša osnovna usmeritev,« poudarja Vesna Marinko, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. »Skupaj s Komisijo za aids smo zastavili strateške cilje, ki jih sistematično uresničujemo. Zagotavljamo kontinuirano financiranje programov nevladnih organizacij, ki skrbijo, da imajo najbolj ogrožene skupine prebivalstva dostop do kondomov, sterilnega pribora za injiciranje, testiranja na terenu in do drugih preventivnih storitev. Za nosečnice smo uvedli presejalno testiranje na okužbo s HIV, prenovljene so bile vsebine šol za starše. Vsebine o spolnosti se redno posodabljajo in so del celovitega programa vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, ki ga koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), izvajajo pa jih usposobljeni izvajalci zdravstvene vzgoje. Moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM), je na razpolago predizpostavitvena profilaksa (PrEP),« naniza nekatere najpomembnejše ukrepe.

Prof. dr. Irena Klavs z NIJZ o zadnjih podatkih: »Uvrščamo se med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. HIV se ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Do 20. 11. 2023 smo zabeležili 36 novih diagnoz okužbe s HIV, kar je ena manj kot v enakem obdobju lani. Najpogostejši način prenosa še zmeraj predstavljajo nezaščiteni spolni odnosi, največ novih okužb (27) je bilo tudi letos zabeleženih med MSM. Ena okužba je bila med intravenskimi uporabniki drog, medtem ko med nosečnicami in otroki ni bilo novih okužb. Ocenjujemo, da naj bi v začetku leta 2023 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV.«

Prim. Evita Leskovšek z NIJZ izpostavlja dolgoletna prizadevanja NIJZ na področju primarne preventive, vključno s promocijo kondoma, ki  jih za splošno populacijo in predvsem za mlade  vsako leto organizirajo s sodelavci, ki koordinirajo aktivnosti na lokalni ravni: »Svetovni dan aidsa obeležujemo že 35 let. S številnimi pobudami in aktivnostmi vplivamo na boljšo osveščenost javnosti. Zmanjševanje stigme in diskriminacije še vedno ostajata izziv, preventivne aktivnosti pa bomo morali usmeriti tudi v nove ranljive skupine.«

Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana izpostavlja: »Za bolnike s HIV je v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. Velika večina oseb s prepoznano okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim izjemno kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora, vključno z vsemi najsodobnejšimi zdravili. Za vse, ki menijo, da so bili izpostavljeni tveganju, je zato pomembno, da se čimprej testirajo in v primeru pozitivnega izvida tudi čimprej zdravijo, v primeru negativnega izvida pa je potrebno nadaljevati s preventivo. Preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno (PrEP) in poizpostavitveno profilakso (PEP) ter testiranjem v skupnosti za MSM, so zelo dobro dostopne. Še posebej je treba poudariti, da naj se vse osebe, velja predvsem MSM, ki imajo povečano tveganje za okužbo s HIV (nezaščiteni spolni odnosi, že prebolele spolno prenosljive okužbe, več partnerjev, uporaba kemseksa, že vključeni v PEP), vključijo v strategijo PrEP, s katero učinkovito preprečujemo okužbo. Strategija PrEP mora biti naša prioriteta in moramo storiti več za njeno implementacijo.«

Ob tem opozarja, da še vedno odkrijemo preveč oseb z napredovano okužbo s HIV: »Razlog je slaba informiranost prebivalstva in predvsem stigma, ki je žal prisotna tudi med zdravstvenim osebjem, zaradi česar marsikdo predolgo odlaša s testiranjem. Še zmeraj opažamo veliko neznanja in strahu pred osebami, ki živijo s HIV. Slednji imajo ravno zaradi tega številne dodatne stiske. Pri učinkovitem zdravljenju je virus nezaznaven v krvi, zato osebe, ki se zdravijo, pri spolnih odnosih ne morejo okužiti drugih. Nezaznavnost pomeni neprenosljivost, kar velja za spolne odnose, velja pa tudi, da so pri nezaznavnosti virusa v krvi tudi drugi prenosi zelo malo verjetni (npr. prenosi v zdravstvu, prenos z nosečnice na otroka itd.). To dejstvo je še zmeraj premalo poznano v javnosti in v zdravstvenih ustanovah. Ničelna toleranca do diskriminacije in destigmatizacija okužbe s HIV sta sestavna nujna pogoja za uspešno obvladovanje epidemije okužb s HIV,« nadaljuje prof. dr. Janez Tomažič.

»Ključno je, da se ljudje testirajo čimprej in da zdravniki testiramo, ko je to potrebno. Premalokrat je poudarjeno, da je ena od možnosti testiranja tudi pri izbranem osebnem zdravniku, na primarnem nivoju. Od vseh specialistov ljudje izbrane osebne zdravnike, specialiste splošne oziroma družinske medicine, obiskujejo najpogosteje, v Evropski uniji povprečno štiri- do šestkrat letno. Priložnosti za testiranje je torej veliko in s tem je v Sloveniji omogočeno čimprejšnje odkrivanje bolezni in pravočasen začetek zdravljenja,« dodaja doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

»MSM spodbujamo k rednemu testiranju. K zelo dobremu obvladovanju okužbe s HIV med njimi gotovo pripomoreta kombinirana preventiva in izboljšana kultura testiranja. K temu pomembno pripomore tudi uspešno zastavljeno testiranje v skupnosti za MSM, ki ga v partnerstvu z Inštitutom Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani izvajamo že od leta 2009. Opažamo pa padec uporabe kondoma v tej populaciji in porast spolno prenosljivih okužb, kot sta sifilis in gonoreja, zato jim ob ostalih preventivnih ukrepih priporočamo dosledno uporabo kondoma in lubrikanta,« pove predstavnik Legebitre Mitja Ćosić.

Prof. dr. Mojca Matičič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana pritrjuje, da se povečuje število spolno prenosljivih okužb med populacijo po vsej Evropi, tudi pri nas: »Klamidija in humani papilomavirusi (HPV) so še posebej razširjeni med mladimi ženskami in moškimi. Beležimo vse več okužb z genitalnimi mikoplazmami, podobnimi klamidijski okužbi, ki so že odporne proti priporočenemu zdravljenju. Številne spolno prenosljive okužbe pa se lahko dobro zdravijo in pozdravijo, vendar lahko, če ostanejo nezdravljene, povzročijo resne zdravstvene težave, kot sta rak ali neplodnost. Vse pomembnejše postaja obvladovanje okužbe z virusoma hepatitisa B in C zaradi resnih zdravstvenih posledic, kot sta ciroza in rak jeter, ter zaradi novih uspešnih načinov zdravljenja, ki lahko preprečijo številne prezgodnje smrti. Zato spodbujamo k takojšnjem iskanju zdravstvene pomoči ob tveganem spolnem vedenju, še posebej pa ob pojavu katerih koli bolezenskih simptomov in znakov, značilnih za spolno prenosljive okužbe. Izjemnega pomena so tudi preventivna cepljenja proti tistim okužbam, ki jih lahko na tak način preprečimo (HPV, hepatitis B ter hepatitis A in bolezen MPOX za MSM).«

Združenje DrogArt, ki mlade med drugim osvešča tudi o zaščiti pred HIV in pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami, v decembru  vabi k obisku Muzeja spolno prenosljivih okužb, ki ga odpirajo 30. novembra 2023 na Štefanovi ulici 11 v središču Ljubljane. Simon Kovačič pojasnjuje: »Muzej je  zasnovan kot izkustveno-razstavni prostor, v katerem bomo prikazali pomembne informacije o spolno prenosljivih okužbah ter tako na atraktiven in inovativen način ozaveščali o pomembnosti zaščite in rednega testiranja. Z zanimivim doživetjem v stilu nočnega življenja želimo v muzej pritegniti predvsem mlade. Odprt bo vsak dan do vključno 12. decembra od 12.00 do 18.00, vstop pa je brezplačen.«

Člani Komisije za aids zaključujejo, da je prenos spolno prenosljivih okužb z nezaščitenimi spolnimi odnosi mogoče preprečiti z odgovornim spolnim vedenjem: odlašanjem s spolnimi odnosi, poznavanjem spolnih partnerjev, omejevanjem števila spolnih partnerjev z obojestransko zvestobo partnerjev ter s pravilno in dosledno uporabo kondoma z lubrikantom pri spolnih odnosih. Ob tem se zavzemajo za uporabo vseh preventivnih metod in strategij, ki so na voljo: temeljne preventive, testiranja, zgodnjega zdravljenja, zaščite z zdravili pred in po izpostavitvi, diagnosticiranja in zdravljenja spolno prenosljivih okužb ter obveščanja partnerjev o izpostavljenosti okužbi.

Komisija za aids je multidisciplinarno posvetovalno telo Ministrstva za zdravje, ki svetuje pri načrtovanju in izvajanju Strategije preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV 2017–2025, preverja usmeritve in doktrino. V njej so predstavniki pristojnih ministrstev, strokovnjaki s področja preprečevanja in obvladovanja okužbe s HIV ter predstavniki civilne družbe.

Letna poročila epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni v Sloveniji so dostopna na nasledni povezavi.