Srečanje je bilo namenjeno strokovnim delavcem v zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu in nevladnem sektorju. V ospredju so bili pomen učinkovite preventive, prepoznavanje tveganj, razvoj podpornih storitev ter načini, kako lahko strokovno znanje in izkušnje prenesemo v vsakodnevno prakso.
V duhu slogana letošnje obeležitve svetovnega dne duševnega zdravja »Deli izkušnjo. Prisluhni zgodbi. Naredimo spremembo.« smo poudarili pomen sodelovanja, izmenjave izkušenj in povezovanja različnih strok pri preprečevanju in obravnavi zasvojenosti.
Prvo predavanje z naslovom Globalni paradoks preventive: Zakaj financiramo požar, ne pa protipožarnih ukrepov je izvedel Matej Košir z Inštituta Utrip. Predavanje je odprlo vprašanje pomena vlaganja v preventivo in potrebe po pravočasnem ukrepanju, še preden se posledice tveganega vedenja izraziteje pokažejo.
Sledilo je predavanje Nedovoljene snovi v športu, ki ga je predstavil izr. prof. dr. Lovro Žiberna s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani. Udeleženci so se posvetili področju uporabe nedovoljenih snovi v športu ter pomenu strokovnega znanja pri prepoznavanju tveganj in varovanju zdravja.
Pomemben del srečanja je bil namenjen tudi razvoju pomoči v lokalnem okolju. Andrej Lesjak, dr. med., specialist družinske in urgentne medicine iz Zdravstvenega doma Murska Sobota je predstavil projekt »Razvoj in krepitev storitev mreže za preprečevanje, zdravljenje in socialno vključevanje zaradi zasvojenosti v regiji Pomurje«. Razvoj in povezovanje storitev sta pomembna za izboljšanje dostopnosti pomoči ter za učinkovitejše sodelovanje med zdravstvom, socialnim varstvom in drugimi organizacijami, ki se srečujejo z osebami s težavami zaradi zasvojenosti in njihovimi bližnjimi.
Zadnji vsebinski sklop je bil namenjen motivacijskemu intervjuju. Jasmina Črnko Papić z NIJZ Območne enote Murska Sobota je predstavila uporabne in učinkovite tehnike motivacijskega intervjuja ter pomen ustreznega pristopa v pogovoru s posameznikom, ki razmišlja o spremembi vedenja. Pri podpori posamezniku ni pomembno le, da znamo prepoznati težavo in poznamo razpoložljive oblike pomoči, temveč tudi, kako vzpostavimo stik, poslušamo in človeka spodbudimo k razmisleku o možnih korakih.
Strokovno srečanje je poudarilo, da učinkovito preprečevanje in obravnava zasvojenosti zahtevata več kot posamezne aktivnosti ali storitve. Potrebni so dolgoročna preventiva, pravočasno prepoznavanje težav, dostopna pomoč in povezovanje strokovnjakov ter organizacij. Pomemben korak je tudi prenos znanja v vsakodnevno prakso, kjer se lahko sodelovanje različnih strok izkaže v bolj usklajeni podpori posameznikom, družinam in širši skupnosti.
Srečanje je potekalo v okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA. Z njim smo želeli spodbuditi izmenjavo izkušenj, povezovanje strokovnjakov in nadaljnji razvoj pristopov, ki prispevajo k preprečevanju zasvojenosti ter krepitvi duševnega zdravja v Pomurju