Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja je regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo objavil najnovejše podatke o duševnem zdravju mladostnikov, pridobljene z raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC).
Podatki kažejo precej razširjen in zaskrbljujoč trend po vsej Evropi in Srednji Aziji: vztrajno slabšanje kazalnikov duševnega blagostanja pri dekletih. Poslabšanje je posebej opazno pri rednem (tedenskem) doživljanju vsaj dveh psiholoških ali psihosomatskih simptomov.
Analiza podatkov iz študije HBSC 2021/22, ki zajema 280.000 mladostnikov iz 44 držav, je izpostavila nujnost namenjanja večje pozornosti duševnemu zdravju mlajših, tudi v Sloveniji.
Podatki za Slovenijo kažejo, da se je v obdobju 2002–2022 povečalo redno doživljanje vsaj dveh psihosomatskih simptomov pri vseh mladostnikih. Odstotki se pomembno zvišujejo s starostjo in so višji pri dekletih. Glede na ostale države se Slovenija pri doživljanju simptomov uvršča med tiste z manj težavami – smo bolj proti repu vseh držav. Slabše pa se uvrščamo pri oceni duševnega blagostanja (indeks SZO-5), kjer se naši mladostniki uvrščajo med države, ki duševno blagostanje ocenjujejo najslabše in smo precej pod mednarodnim povprečjem.
Nacionalna koordinatorica v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček je ob teh ugotovitvah opozorila: »Mladostniki so kot lakmusov papir stanja v družbi. Podatki raziskave kažejo doživljanje mladostnikov, njihove stiske, posebej med dekleti, ki so odraz tudi vseh pritiskov in idealov, ki se kažejo na družbenih omrežjih in jih kot družba spodbujamo – o tem, da bi morali biti uspešni na vseh področjih, popolni, nezmotljivi, se stalno dobro počutiti. A v realnem življenje ni tako. Zato je ključno, da mladim prisluhnemo in jim zaupamo, da zmorejo in jih opolnomočiti, da lahko sami rešujejo izzive v šoli, z vrstniki, da jih učimo socialnih veščin, soočanja s svojimi občutki, primernega izražanja občutkov, poslušanja, empatije, reševanja konfliktov, krepitve odpornosti in pismenosti o duševnem zdravju. Mladostnikom z resnejšimi težavami, ki ovirajo njihovo funkcioniranje, pa je treba skupaj z njimi čim prej poiskati pomoč – pri pediatru ali na Centrih za duševno zdravje za otroke in mladostnike.«
Dr. Aiga Rurane, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, je ob tem poudarila: »Povsem jasno je, da dekleta, zlasti 15-letnice, potrebujejo ciljno usmerjeno podporo. Podatki kažejo, da je več kot četrtina 15-letnih deklet v Sloveniji dejala, da je bila v zadnjem letu večino časa ali ves čas osamljena. Imele so tudi eno najnižjih ocen duševnega blagostanja v evropski regiji SZO. Nujno je, da hitro ukrepamo in prepoznamo specifične izzive, s katerimi se soočajo, ter jim zagotovimo podporo. Spremljanje stanja je ključno za učinkovito ukrepanje, zato podpiramo takšne raziskave in si želimo, da bi podatki pripomogli k temu, da bi bila pomoč mladostnikom, ki jo potrebujejo, čim hitreje na voljo.«
Če izhajamo iz širših evropskih ugotovitev, moramo poudariti preventivne in promocijske aktivnost ter zgodnje intervencije, še posebej v šolskem, lokalnem in družinskem okolju, kjer mladi preživijo največ časa. Šole so ključnega pomena za dobro počutje mladostnikov. Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami, zdravstvenimi ustanovami v skupnosti in nacionalnimi pobudami za duševno zdravje je ključno za spremembe.
Sodelujoče države in regije:
Albanija, Armenija, Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Grenlandija, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Severna Makedonija, Norveška, Republika Moldavija, Poljska, Portugalska, Romunija, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tadžikistan, Anglija, Škotska in Wales (Združeno kraljestvo)
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
