Dan odprtih vrat Programa za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«

Na dnevu odprtih vrat smo letos organizirali srečanje strokovnjakov določenih strokovnih področij ob določenih urah zaradi lažje organizacije in boljših možnosti posvetiti se njihovim težavam, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.

Ozaveščali smo o izpostavljenosti mladih in odraslih rabi različnih vrst psihoaktivnih snovi, ki povzročajo zasvojenost.  Evropska poročila namreč kažejo, da je dostopnost do drog velika, priča smo novim načinom prodaje in nakupa psihoaktivnih snovi  (spletna trgovina, dostava preko paketov, uporaba šifriranega sporočanja,…) in proizvodnji sintetičnih drog  in konoplje z izredno močnimi  učinki (konoplji so primešani zelo močni sintetični kanabinoidi), ekstazija z visokimi vsebnostmi MDMA, povečevanju prodaje in uporabe kokaina ter večji čistosti kokaina, kar še dodatno povzroča veliko večja tveganja za zdravje. V obdobju zadnjih treh let se pojavlja v povprečju nova psihoaktivna snov (NPS) z močnimi učinki 1-krat/teden. Zelo tvegana uporaba novih snovi in hkratna uporaba več drog, sta ključna dejavnika, ki povzročata smrti zaradi drog v Evropi.

Najpogosteje uporabljena droga v Sloveniji  je konoplja (91 %), ekstazi (43 %) in kokain (42 %), tako kaže Evropska spletna raziskava o uporabi drog, podobno zaznavamo tudi mi pri naših uporabnikih. Raziskava »Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2018)« je pokazala, da se Slovenija po razširjenosti uporabe konoplje med 15-letniki uvršča v sam vrh lestvice 45 držav, vključenih v raziskavo. Mladostniki iz Slovenije namreč po uporabi konoplje kadarkoli v življenju in po uporabi konoplje v zadnjih 30 dneh presegajo povprečje vrstnikov iz drugih držav, saj je pri nas že kdaj v življenju konopljo uporabilo 21 % mladostnikov, in sicer  22 % 15-letnih fantov in 19 % 15-letnih deklet.

Zavedati se moramo, da je uporaba konoplje v obdobju mladostništva škodljiva. Raziskave so namreč pokazale, da kanabinoidi pri otrocih in mladostnikih vplivajo na razvoj tistega dela možganov, ki je zadolžen za obdelavo sprejetih podatkov in za miselne procese, ki pripeljejo do reševanja problemov in sprejemanja odločitev (npr. pri računanju).

Govorili smo tudi o pomenu indicirane preventive, s pomočjo katere mladostnikom pomagamo ob zaznavi težav. Strokovnjaki, ki prihajajo vsakodnevno v stik z mladostniki, lahko pri tem odigrajo ključno vlogo, da se pri posamezniku ne razvijejo večje težave ali zasvojenost. Z različnimi preventivnimi aktivnostmi lahko pri mladostnikih krepimo pomembne socialne, čustvene in vedenjske veščine, ki pripomorejo k sprejemanju zdravih in varnih odločitev. Dobro načrtovani preventivni ukrepi so lahko izredno uspešni, kar dokazuje tudi primer dobre prakse iz Islandije, kjer so uspeli precej znižati odstotek mladostnikov, ki uporabljajo psihoaktivne snovi.

Na dnevu odprtih vrat smo okrepili sodelovanje z različnimi strokovnjaki s tega področja in izmenjali izkušnje v praksi vse z namenom čim večje učinkovitosti v boju proti zlorabi drog in zagotavljanju varnega odraščanja otrok in mladostnikov.