V Celju po triletni prekinitvi ponovno skupaj v živo in za zdrav življenjski slog

Srečanja, ki so ga naslovili v povezovalnem vzdušju Skupaj za zdrav življenjski slog, se je udeležilo 75 strokovnjakov iz celjske regije – s področja šolstva, zdravstva, socialnega varstva in iz društev ter nevladnih organizacij. Osvetlili so ključne uspehe 75 letnega delovanja Svetovne zdravstvene organizacije ter vlogo programov kot je Slovenska mreža zdravih mest za krepitev zdravja v lokalnih okoljih. Izpostavili so tudi ugotovitve raziskav  SI PANDA o vplivu pandemije  covida-19  na življenjskem slogu otrok, mladostnikov in odraslih ter nekatere primere dobrih praks za podporo ljudem v psihični stiski. Z vidika življenjskega sloga so izpostavili alkoholno problematiko ter uporabo novih tobačnih izdelkov.

Smiselno in vredno je naslavljati tvegano in škodljivo pitje alkohola, saj se na ta način lahko izognemo zasvojenosti. Prav tako je pomembna destigmatizacija posameznikov, ki imajo težave zaradi pitja alkohola in vseh, ki iščejo pomoč. Z vidika zdravja varne meje pitja alkohola ni in vsako pitje lahko predstavlja  tveganje. Kljub temu v Sloveniji pogosto govorimo o t. i. mokri kulturi, ki je posledica dolgoletnega sprejemajočega odnosa do pitja alkohola, ki spodbuja ohranjanje pivskih navad iz roda v rod. Pitje alkohola je v naši družbi normalizirano, hkrati pa pušča številne posledice in se povezuje s stiskami tako posameznikov kot njihovih bližnjih in družin. Rušilno vpliva na medosebne odnose, ob tem pa ga povezujemo z več kot 200 bolezenskimi stanji in poškodbami. Na NIJZ želijo z nudenjem preventivnih dejavnosti, preko programa Skupaj za zdravje, omogočiti podporo vsakemu, ki se odloči za pomemben korak v smeri zmanjšanja pitja alkohola. Na voljo je več virov pomoči. V zdravstvenih domovih po Sloveniji, v zdravstveno vzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja potekajo brezplačna svetovanja za namen podpore pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola. Nekje je dobro začeti! Prednosti nepitja alkohola so številne, povezane z boljšim počutjem, videzom in duševnim zdravjem, tudi z boljšim spolnim in reproduktivnim zdravjem, z večjo zbranostjo, voljo in z bolj zadovoljujočimi medosebnimi odnosi.

Predavatelji na strokovnem dogodku ob svetovnem dnevu zdravja so bili: prim. Nuša Konec Juričič, prim. Jana Govc Eržen, Helena Koprivnikar, dr. Tomaž Čakš, Marjetka Polak, Ana Peršič, Danica Artnak, Mitja Konda, Klementina Belaj in Mateja Rozman. Zbrane na dogodku sta pozdravila tudi podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar ter ravnatelj I. gimnazije v Celju dr. Anton Šepetavc, v kulturnem programu pa se je predstavil mešani pevski zbor I. gimnazije.

Na srečanju so strokovnjaki naslovili tudi področje preventivnih dejavnosti za otroke in mladostnike v šolskem okolju, pri tem pa opozorili na aktualen pojav novih tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji. V zadnjem obdobju se po ugotovitvah NIJZ med mladimi pojavljajo elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki in nikotinske vrečke. Medtem ko se odstotek kadilcev tobaka zmanjšuje med odraslimi in mladostniki, nove tobačne in nikotinske izdelke uporablja večinoma višji delež mladostnikov kot odraslih, kar je še posebej zaskrbljujoče. Poleg tega postaja med mladostniki vedno bolj popularen tudi tobak za oralno uporabo (snus, fuge). Vsi ti izdelki vsebujejo nikotin in lahko povzročijo ali vzdržujejo zasvojenost z nikotinom, uporabnika izpostavijo številnim zdravju škodljivim snovem in so zdravju škodljivi. Uporaba izdelkov z nikotinom med mladostniki prinaša pomembna dodatna tveganja, od zasvojenosti, negativnih učinkov na razvijajoče se možgane do zvišanega tveganja za začetek in nadaljevanje kajenja cigaret. Ključno je, da si vsi pomembni deležniki prizadevajo za preprečevanje in zmanjševanje uporabe izdelkov, ki vsebujejo tobak ali nikotin, med mladostniki.

Rdeča nit srečanja je bil poudarek na še intenzivnejšem povezovanju posameznikov in ustanov na različnih ravneh v skrbi za zdravje in blagostanje ljudi. Sodelovanje za doseganje skupnih ciljev z upoštevanjem značilnosti okolja in potreb ljudi, z vizijo ter jasnimi prioritetami, oplemeniteno z medsebojnim spoštovanjem, odgovornostjo in empatijo, je ključno za uspešno soočanje z vsemi znanimi in prihajajočimi izzivi sodobnega sveta. Sodelovanje vseh, ki lahko pripomorejo k krepitvi zdravja populacije, je tudi temeljni pristop v javnem zdravju, ki letos v Sloveniji obeležuje častitljivih 100 let delovanja.