Okužbe dihal v jesensko-zimskem času
V jesensko-zimskem času je kroženje respiratornih virusov večje. S splošnimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganja za respiratorno okužbo.
V jesensko-zimskem času je kroženje respiratornih virusov večje. S splošnimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo tveganja za respiratorno okužbo.
Če se počutimo slabo, imamo vročino ali druge simptome bolezni, se obrnimo na izbranega zdravnika.
Gripa je zelo nalezljiva bolezen in predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje, saj se virus z lahkoto širi med prebivalci.
Za preprečevanje širjenja je priporočljivo upoštevati enostavna pravila:
Navodila in priporočila za cepljenje proti gripi v sezoni 2022/23 najdete na naslednji povezavi.
Adenovirusi povzročajo vnetja zgornjih dihal (nahod, vnetje žrela) in spodnjih dihal (akutni bronhitis, bronhiolitis in pljučnico), očesnih veznic, vnetje prebavil, sečil. Osrednje živčevje prizadenejo izjemno redko. Adenovirusov je več tipov – pri ljudeh so osamili že 49 tipov adenovirusov. Akutna obolenja z drisko povzročata adenovirusa tipa 40 in 41. Ugotovili so, da povzročajo adenovirusi 4% diarealnih obolenj pri ambulantno in 2-22% pri bolnišnično zdravljenih otrocih. Z adenovirusnimi driskami obolevajo predvsem otroci do dveh let starosti, lahko pa zbolijo tudi starejši otroci in odrasli. Adenovirusi povzročajo tudi izbruhe v bolnišničnem okolju.
Način širjenja mikroorganizma
Adenovirusi, ki povzročajo vnetje očesne veznice ali akutno okužbo dihal, se prenašajo preko okuženih kapljic na razdalji do največ 1 m ali preko predmetov, ki so onesnaženi z izločki dihal. Adenovirusne driske se prenašajo fekalno-oralno. Glavni vir okužbe je blato obolelih ljudi. Okužene osebe izločajo virus v blatu 10 do 14 dni; povprečno 2 dneva pred pojavom driske in še 5 dni po prenehanju driske. Z nehigienskim ravnanjem in razmerami (zlasti pomanjkljivo umivanje rok) se virus zanese v živila, pitno vodo. Človek se okuži z zaužitjem onesnaženih živil in pitne vode, ki so onesnažene z blatom obolelih ljudi.
Potek okužbe
Inkubacija traja od 1 do 10 dni. Simptomi in znaki so vročina, nahod, bolečine v žrelu, kašelj, glavobol in slabo počutje. Težave izzvenijo hitreje, če je adenovirus povzročil okužbo zgornjih dihal in dlje v primeru, ko ima bolnik adenovirusno pljučnico. Pri adenovirusni okužbi prebavil sta vodilna klinična znaka vodena driska in bruhanje. Včasih imajo oboleli nekoliko zvišano telesno temperaturo in prehladne znake. Če pride do dehidracije (izsušitve), je praviloma blaga. Bolezen praviloma nima hujših posledic za zdravje.
Preprečevanje okužb
Adenovirusne okužbe so pogoste, posebno v hladnejših mesecih (pozimi, zgodaj spomladi) in je njihovo širjenje težko preprečiti. Ker se širijo kapljično in preko onesnaženih predmetov, jih preprečujemo s pogostim umivanjem rok. Bolniki, ki prebolevajo okužbo dihal, si morajo pogosto umivati roke, da ne onesnažijo svoje okolice in kašljati v rokav, saj tako preprečijo, da bi se kužne kapljice širile po prostoru. Učinkovitega cepiva proti adenovirusom ni.
Več o adenovirusih najdete na naslednji povezavi.
Če se pri vas pojavijo simptomi ali znaki okužbe (slabo počutje, prehladni znaki, kašelj, vročina, težko dihanje, glavobol, bolečine v mišicah, izguba vonja ali okusa, bolečine v žrelu …), ostanite doma in pokličite izbranega osebnega ali dežurnega zdravnika, kjer boste prejeli nadaljnja navodila.
Če imate možnost, se ob pojavu simptomov čim prej samotestirajte ali opravite hitri antigenski test. O pozitivnem rezultatu testa na okužbo s SARS-CoV-2 obvestite vašega izbranega ali dežurnega zdravnika.
Če pri vas potrdijo okužbo z virusom SARS-CoV-2, je pomembno, da ostanete v izolaciji. To pomeni, da ne smete zapuščati doma, omejite stike z ostalimi osebami in dosledno upoštevate priporočila za preprečevanje širjenja bolezni.
Več informacij za izolacijo v domačem okolju je dostopnih na naslednji povezavi.
Pojavljajo se v jesensko-zimskem času, v nekaterih sezonah segajo celo v pomladanske mesece. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pri večjih otrocih in odraslih povzroča blažja prehladna obolenja. Začetek kroženja RSV zaznamo le, če kužnine dihal testiramo na RSV, saj klinična slika okužbe z RSV nima značilnega poteka.
Kako zmanjšamo nevarnost okužbe z RSV?
Ta virus je zelo nalezljiv. Dojenčki se lahko okužijo z RSV, če pridejo v stik z otrokom ali odraslim, ki je z virusom okužen. Virus RSV se lahko širi s kašljanjem in kihanjem ali z neposrednim stikom. Kot starši lahko z nekaj ukrepi pomagate zmanjšati tveganje za okužbo z RSV, tako doma kot zunaj doma;
V bližini otroka ne kadite.
Več o cepljenju proti RSV najdete na naslednji povezavi.
Škrlatinka je otroška nalezljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Streptococcus pyogenes iz skupine A (GAS).
Okužbe s streptokokom skupine A so značilne za predšolske otroke in šolarje v nižjih razredih osnovne šole, sicer lahko angino prebolevamo v kateri koli starosti. Več okužb je preko hladnejšega dela leta.
V pandemiji je bilo primerov manj, saj se ta bakterija prenaša kapljično in ukrepi, ki so bili usmerjeni v covid-19 so učinkovali tudi na prenos vseh respiratornih mikrobov (torej zmanjšali pojavnost).
V letu 2022 še vedno beležimo manj primerov kot v predpandemskem obdobju, vendar bistveno več kot 2021 (v letu 2021 je skupno število primerov 631 in v 2022 do začetka decembra 2817, leta 2019 pred pandemijo pa smo registrirali skoraj 8000 primerov letno).
Bolezenski znaki, značilni za škrlatinko:
Zdravljenje
Škrlatinko zdravimo z ustreznim antibiotikom 10 dni.
Prenos okužbe
Škrlatinka se širi s kužnimi kapljicami iz ust bolnika s kašljanjem, kihanjem ali z neposrednim stikom z okuženo osebo.
Več o škrlatinki najdete na naslednji povezavi.
Je zelo pogosta bolezen. Najpogostejša je v starostnem obdobju med 5. in 5. letom, sicer pa jo lahko srečamo v katerikoli starosti, le pri otrocih mlajših od 3 let poteka okužba s streptokokom običajno drugače in ne kot angina.
Angina se začne nenadno s povišano telesno temperaturo in mrzlico ter bolečinami v žrelu pri požiranju. Bolečine so lahko celo tako močne, da je moteno požiranje sline. Večji otroci pogosto tožijo zaradi glavobola, mlajši pa pogosteje potožijo, da jih boli trebušček, neredko tudi bruhajo. Če pogledamo bolniku v močno odprta usta, vidimo povečani, močno pordeli nebnici. Na nebnicah so lahko gnojni čepi ali pa so pokrite z belimi oblogami. Pordeli so tudi nebna loka, jeziček in mehko nebo, na katerem lahko vidimo tudi drobne pikčaste krvavitve. Jezik je v začetku bolezni ponavadi belo obložen, kasneje pa se lušči in zaradi povečanja brbončic dobi malinast videz. Običajno so povečane in močno boleče tudi področne bezgavke v kotu med spodnjo čeljustnico in vratom. Od okužbe do začetka bolezni preteče 2-5 dni. Bolezen traja nekaj dni, po 3-5 dneh pade povišana telesna temperatura, bezgavke in mandlji pa so lahko povečani 2-3 tedne po preboleli angini. Pri tretjini bolnikov poteka bolezen z manj izraženo bolezensko sliko. Pri otrocih, mlajših od 3 let, poteka okužba s streptokokom z gnojnim izcedkom iz nosu in s povečanimi, bolečimi področnimi bezgavkami, manj opazne pa so spremembe v žrelu. Ti otroci lahko prebolevajo okužbo tudi brez vročine.
Več o poteku in zdravljenju bolezni najdete na naslednji povezavi.
Angina in škrlatinka sta pogosti bolezni, ki se uspešno zdravita s antibiotiki (penicilinom). Če pri svojem otroku opazimo simptome bolezni, se obrnimo na pediatra.
Povzročitelj pnevmokoknih okužb (pnevmokok) se nahaja v žrelu zdravih nosilcev, med ljudmi pa se prenaša pri tesnih stikih s kužnimi kapljicami.
Pri otrocih največkrat povzroči vnetje srednjega ušesa, redkeje pljučnico, včasih pa tudi invazivne pnevmokokne okužbe (meningitis, sepsa, invazivna pljučnica), ki se lahko končajo tudi smrtno.
V Sloveniji je obolevnost za invazivnimi pnevmokoknimi okužbami najpogostejša pri otrocih starih manj kot dve leti. Najbolj izpostavljeni so otroci v jaslih in vrtcih. V številnih evropskih državah, kjer so uvedli to cepljenje, se je pogostost invazivnih pnevmokoknih okužb znatno znižala.
Povzročitelj teh okužb je vse bolj odporen proti številnim antibiotikom, kar otežuje zdravljenje okužb, zato je njihovo preprečevanje s cepljenjem še toliko bolj pomembno.
Več o pnevmokoknih okužbah na naslednji povezavi.
Pri starejših osebah in kroničnih bolnikih je hkrati s cepljenjem proti gripi priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica). Cepljenje za določene skupine se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Namen cepljenja proti pnevmokoknim okužbam je zaščititi otroke do petega leta starosti in osebe s kroničnimi boleznimi in stanji, ki zvečujejo tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe.
Za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam sta na voljo dve različni cepivi, 13-valentno konjugirano pnevmokokno cepivo (PCV13) in 23-valentno pnevmokokno polisaharidno cepivo (PPV23). Na NIJZ je cepljenje z obema cepivoma za večino oseb samoplačniško. Izjema so bolniki z določenimi boleznimi. Kronični bolniki in pa vsi starejši od 65 let, ki imajo sklenjeno obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ), pa se lahko brezplačno cepijo s polisaharidnim 23-valentnim cepivom (PPV23) pri svojem izbranem zdravniku.