Na srečanje smo povabili izvajalce v timih ambulant družinske medicine in centrih za krepitev zdravja/zdravstvenovzgojnih centrih ter izvajalke v patronažnem varstvu predvsem iz Podravja pa tudi iz ostalih zdravstvenih regij.
Srečanje je z uvodnimi besedami otvoril Christos Oikonomidis, dr. dent. med., spec. javnega zdravja ter vodja oddelka za nenalezljive bolezni na NIJZ-OE Maribor. Omenil je, da bodo NIJZ in vsi ostali deležniki na primarni ravni zdravstvenega varstva, predvsem pa CKZ/ZVC, prevzeli glavno vlogo pri ponovnem vzpostavljanju celovite preventivne dejavnosti po epidemiji novega koronavirusa.
Udeležence srečanja sta uvodoma nagovorili tudi Metka Petek Uhan, dr. med., spec., regijska odgovorna zdravnica iz Zdravstvenega doma Ptuj ter dr. Suzana Kert, dr. med., spec., regijska odgovorna zdravnica iz Zdravstvenega doma Maribor.
Tina Čeh, mag. kin. iz Centra za krepitev zdravja Maribor in dr. Suzana Kert, dr. med., spec. iz ZD Maribor sta predstavili primer obravnave pacienta s post covid-19 sindromom s kineziološkega vidika. Komentar in aktualne informacije glede epidemije covida-19 ter izkušnje epidemiološke stroke pa je z nami podelil predstojnik OE Maribor, Zoran Simonović, dr. med., spec. javnega zdravja.
Milan Stojanović, dr. med., spec. javnega zdravja iz NIJZ OE Maribor je izpostavil, da breme rakavih bolezni v Sloveniji presega povprečje Evropske unije, in sicer smo glede obolevnosti za rakom na 7. mestu, glede umrljivosti pa na visokem 6. mestu med vsemi državami članicami Evropske unije. Spodbudno je, da določene vrste raka znamo in zmoremo preprečevati. V Sloveniji imamo za odkrivanje raka na voljo dokazano učinkovite presejalne programe – Program Svit (državni program za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb debelega črevesa in danke), Program ZORA (državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih in rakavih sprememb materničnega vratu) in Program DORA (državni program presejanja za raka dojk). Predstavil je tudi problematiko izvajanja teh programov v Podravju in vzroke za slabšo odzivnost v primerjavi z državnim povprečjem.
Dotaknili smo se tudi obravnave tveganega in škodljivega pitja alkohola, ki je v letošnjem letu postala del programa Skupaj za zdravje, ki se izvaja v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja. Poudariti smo želeli, da v okviru svojega dela lahko vsakdo prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje škode, ki jo povzroča pitje alkohola. Vsebino je predstavila Jasmina Črnko Papić, uni. dipl.etn. in kult. antrop., MRes in Health Research (UK) iz NIJZ OE Murska Sobota.
Doc. dr. Jelka Zaletel dr. med., spec., iz NIJZ je predstavila stanje na področju obolevnosti za sladkorno boleznijo v Sloveniji ter nove smernice za obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo. Novosti s področja sladkorne bolezni so dostopne na spodnjih povezavah:
Na srečanju se nam je pridružila izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., spec. iz OI Ljubljana, ki je predstavila primernost uporabe prehranskih dopolnil in izpostavila problematiko prekomernega jemanja prehranskih dopolnil brez predhodnega posveta z zdravnikom, brez opravljene diagnostike in ugotovljenih dejanskih potreb po morebitnem dodajanju le-teh.
V zadnjem delu srečanja smo se dotaknili tudi komunikacijskih veščin. Vsebine nam je zelo zanimivo predstavila Marjeta Keršič Svetel, prof. zg. in dipl. etn. iz NIJZ, ki je izpostavila vedno pogostejšo problematiko – komuniciranje z nestrpnim pacientom. Seznanila nas je s končnim poročilom »Varnost zdravstvenega osebja pri obravnavi pacientov«, z možnimi vzroki za agresivno vedenje ter kako je najbolje odreagirati v neugodni situaciji.
Poskrbeli smo tudi za aktivni odmor, med katerim je Tomaž Crnjac, mag. kin. iz Centra za krepitev zdravja ZD Maribor poskrbel, da smo prekinili sedenje in se med srečanjem malo razgibali.
Srečanje sta moderirali doc. dr. Olivera Stanojević Jerković, dr. med., spec. ter Breda Čuš, dipl. m. s. s spec. znanji.
Srečanja se je udeležilo okoli 70 strokovnjakov iz različnih področji preventivne dejavnosti. Udeleženci so na podlagi evalvacijskega vprašalnika strokovnega srečanja bili zelo zadovoljni z izvedbo srečanja ter s predstavljenimi vsebinami. Ocenjujejo jih kot uporabne in koristne pri njihovem vsakdanjem delu. Verjamemo, da se bomo tudi v prihodnje srečevali na tovrstnih regijskih dogodkih.