Vožnja s skirojem
Odrasli in otroci pri vožnji s skirojem vedno uporabljamo zaščitno opremo: čelado, ščitnike za komolce in kolena, ki so izdelani skladno z varnostnimi standardi. Otroci radi posnemajo odrasle, zato bodimo dober zgled.
Odrasli in otroci pri vožnji s skirojem vedno uporabljamo zaščitno opremo: čelado, ščitnike za komolce in kolena, ki so izdelani skladno z varnostnimi standardi. Otroci radi posnemajo odrasle, zato bodimo dober zgled.
Za vožnjo s skirojem je primerna kolesarska čelada ali čelada, ki je certificirana za več kot eno športno dejavnost (ima oznako, da je bila testirana in se lahko uporablja za vožnjo s skirojem). Kolesarska čelada je zasnovana tako, da zaščiti glavo samo pred enim trkom. Zato jo je treba v primeru trčenja/padca in udarca v glavo zamenjati, tudi če ni videti poškodovana.
Priporoča se tudi uporaba ščitnikov za komolce in kolena, ki ščitijo pred udarci ter preprečujejo nastanek zvinov in zlomov kosti. Ščitniki za zapestja pa lahko otežijo oprijem ročajev skiroja in njegovo krmiljenje, kar poveča tveganje za nezgode. Na skiroju smo obuti v zaprte športne copate z nedrsečim podplatom.
Otroci naj se vozijo s skirojem le podnevi na igrišču ali drugih površinah, kjer ni prometa in veliko pešcev, ter v spremstvu odrasle osebe. Tla naj bodo ravna, gladka, brez kamnov in lukenj. V cestnem prometu je uporaba skirojev dovoljena le na površinah za pešce in na kolesarskih površinah, pri čemer otroka do 10. leta starosti v prometu vedno spremljamo. Včasih je treba spremljati tudi starejšega otroka, če ni sposoben samostojnega varnega ravnanja. Na skiroju se lahko pelje le ena oseba naenkrat.
Vožnja s skirojem je zahtevna že zaradi njegove konstrukcijske zasnove, zato veščine varne vožnje osvajamo postopno in vadimo le na varnih površinah. Skiro ima relativno majhna kolesa in nizko postavitev deske, poleg tega se mora voznik pri zavijanju rahlo nagniti proti sredini zavoja, da lahko spelje ovinek. Vse to prispeva k hitri izgubi ravnotežja in nadzora nad skirojem, zlasti pri vožnji po grobih površinah, kot so tlakovci ali razpokani pločniki. Izogibamo se izbiri cenenega skiroja, ki ima lahko nevarne konstrukcijske pomanjkljivosti, npr. šibek mehanizem za zlaganje.
Izberemo tak skiro, ki ustreza otrokovi starosti in telesni masi, njegovim motoričnim sposobnostim ter telesnemu razvoju. Za otroka, starejšega od 2 let, ki ima slabše motorične sposobnosti in še ne zna voziti kolesa, izberemo trikolesni skiro (dve kolesi spredaj, eno zadaj). Ta je lažji za vožnjo, saj otroku na njem ni treba loviti ravnotežja. Dvokolesni skiro zahteva več spretnosti, saj na skiroju, podobno kot na kolesu, potrebujemo določeno minimalno hitrost, da ostanemo v ravnotežju. Zato morajo biti otroci dovolj močni in vzdržljivi, da potiskajo skiro do minimalne hitrosti in jo ohranijo, hkrati pa skiro aktivno krmilijo in ohranjajo nadzor. Uporaba e-skirojev se za otroke odsvetuje.
Skiro redno preverjamo in čistimo, skladno z navodili proizvajalca. Idealno bi bilo, da to naredimo pred in po vsaki uporabi, saj lahko le tako dovolj zgodaj opazimo obrabo in poškodbe.