Življenjski slog

Izsledki 20. izvedbe raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PANDA)

Življenjski slog

Pandemija covida-19 je pomembno zaznamovala vsa področja človekovega življenja, tako v Sloveniji kot po svetu. Z namenom boljšega razumevanja vedenja ljudi v povezavi s krizno situacijo, tako glede upoštevanja priporočenih ukrepov kot tudi vpogleda v spremembe v njihovem življenjskem slogu, fizičnem in duševnem zdravju, je Nacionalni inštitut za javno zdravje že 4. decembra 2020 pričel z raziskavo SI-PANDA, ki proučuje vplive pandemije covida-19 na življenje Slovencev. Po devetnajstih izvedbah raziskave v letih 2020 in 2021 (zadnja ponovitev je bila izvedena od 7. do 10. 12. 2021) je pred nami nov sklop šestih raziskav, s prvo raziskavo, ki je bila izvedena od 20. do 23. septembra 2022.

Zadnje posodobljeno: 29.11.2022
Objavljeno: 21.10.2022

Od pojava prve okužbe z virusom SARS-CoV-2 v Sloveniji, 4. marca 2020, teče že tretje leto, zunanje okoliščine pa so se v tem času spremenile. Virus SARS-CoV-2 je postal naš stalni spremljevalec, kot pravijo naša »nova normalnost«. Namen novega sklopa raziskave SI-PANDA je zato predvsem ugotoviti, kako pogosto so bili ljudje soočeni z okužbo z virusom SARS-CoV-2 od začetka pandemije do danes, in proučiti posledice prebolele okužbe z virusom SARS-CoV-2. Glede na to, da je cepljenje proti covidu-19 še vedno eden najučinkovitejših ukrepov, nas zanima tudi stališče ljudi do cepljenja in razlogi za njihovo oklevanje.

Spodaj objavljamo ključne ugotovitve 20. izvedbe raziskave, ki je potekala od 20. do 23. septembra 2022 na vzorcu 1037 odraslih oseb, starih od 18 do 74 let.

Podpiranje trenutno veljavnih priporočil

V 20. izvedbi raziskave največ podpore anketirane osebe namenjajo priporočilu učinkovitega prezračevanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih (78,1 %), izolaciji za osebe s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 (75,1 %) ter uporabi mask v zdravstvenih ustanovah in domovih starejših občanov (72,1 %). Najmanj podpore večini trenutno veljavnih priporočil namenjajo osebe v starostni skupini od 30 do 49 let.

Upoštevanje izolacije in karantene ter ravnanje v primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal

V primeru prehladnih znakov ali okužbe dihal bi večina oseb reagirala tako, da bi izvedli samotestiranje na SARS-CoV-2 (74,7 %), le-to so najmanj pripravljene izvesti osebe v najstarejši starostni skupini (62,7 %). Ob stiku z osebo, ki je imela pozitiven test na virus SARS-CoV-2, kljub temu, da sami ne bi razvili simptomov, pa bi se testiralo 70,1 % oseb.

Dojemanje tveganja v povezavi z okužbo z virusom SARS-CoV-2

V celoti gledano je dojemanje tveganja v povezavi z okužbo z virusom SARS-CoV-2 visoko pri slabi tretjini anketirancev 20. izvedbe (32,1 %), dobra tretjina (36,8 %) svoje tveganje ocenjuje kot srednje, slaba tretjina (31,1 %) pa svoje tveganje ocenjuje kot nizko. Tveganje v povezavi z okužbo z virusom SARS-CoV-2 dojema kot nizko 26,4 % cepljenih in 44,4 % necepljenih oziroma kot visoko 36,0 % cepljenih in 20,9 % necepljenih.

Cepljenje proti covidu-19

V zadnjih ponovitvah raziskave SI-PANDA je delež oseb, ki se ne nameravajo cepiti proti covidu-19, relativno stabilen in se giblje okrog četrtine anketiranih oseb. Kot že v predhodnih raziskavah anketirance, ki niso cepljeni proti covidu-19, najbolj skrbi varnost cepiv, več kot pol pa jih tudi meni, da se v zvezi s cepljenjem izvaja prevelik pritisk. 59,1% vseh anketirancev se strinja s trditvijo, da cepivo proti covidu-19 lahko prepreči težji potek bolezni, kar kaže, da je osveščenost prebivalcev o koristih cepljenja proti covidu-19 še vedno premajhna. Osveščenost in posledično pripravljenost na cepljenje sta najmanjši v starostni skupini 30 do 49 let.

Cepljenje proti sezonski gripi

Rezultati raziskave glede cepljenja proti sezonski gripi so vzpodbudni, saj so deleži oseb, ki so odgovorile, da se bodo v sezoni 2022/23 verjetno cepile proti sezonski gripi (22,0 % vseh anketirancev oz. 44,4 % starih 65 do 74 let), bistveno večji kot je bila precepljenost proti gripi v preteklih sezonah po podatkih, ki jih poročajo izvajalci cepljenja.

Čustveni odziv v zvezi s cepljenjem proti covidu-19

Izsledki raziskave 20. izvedbe SI-PANDA kažejo različen čustveni odziv v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 glede na cepilni status. Med cepljenimi sta najmočneje izraženi čustvi upanje (52,5 %) in olajšanje (39,2 %), med necepljenimi pa dvom (68,5 %) in jeza (46,9 %). Razlike v čustvenem odzivu v zvezi s cepljenjem proti covidu-19 se kažejo tudi glede na starost. Pri starejših od 50 let je najbolj izraženo čustvo v povezavi s cepljenjem proti covidu-19 upanje, pri mlajših od 50 let pa se najbolj izraža dvom.

Dolgotrajni covid-19

Po preboleli okužbi s covidom-19 je najpogostejša težava, ki jo anketirane osebe navajajo, utrujenost in pomanjkanje energije. Najdlje trajajoče težave po preboleli okužbi pri nekaj manj kot polovici oseb trajajo do 3 mesece, več kot 3 mesece trajajoče težave pa so pogostejše pri ženskah (60 %) kot pri moških (42 %). Dobra tretjina oseb se je zaradi navedenih težav po preboleli okužbi posvetovala z zdravnikom in sicer osebno ali brez osebnega stika. Težave pa, kot poročajo anketirane osebe najbolj vplivajo na področje izvajanja prostočasnih aktivnosti.

Uporaba virov informacij o virusu SARS-CoV-2 in zaupanje v vire informacij o virusu SARS-CoV-2

Izsledki 20. izvedbe raziskave kažejo precejšnje razlike med cepljenimi in necepljenimi glede pogostosti uporabe virov informacij o virusu SARS-CoV-2 in zaupanju virom informacij o virusu SARS-CoV-2. Cepljeni kot vire informacij najpogosteje uporabljajo zdravnike in znanstvenike (povprečje 4,2) ter najbolj zaupajo znanstvenikom (povprečje 5,1). Necepljeni pa kot vire informacij najpogosteje uporabljajo prijatelje, znance in sorodnike (povprečje 3,3), ki jim tudi najbolj zaupajo (povprečje 3,3).

Duševno zdravje

V 20. izvedbi raziskave ugotavljamo, da se 18,9 % anketiranih osebi počuti napete, pod stresom ali velikim pritiskom pogosto ali vsakodnevno, med njimi je več žensk, mlajših in bolj izobraženih. Večina udeležencev (80,1 %) obvladuje napetosti, stres in pritiske z nekaj truda ali zlahka, manjšina (4,0 %) poroča, da jih ne obvladuje ali pa jih obvladuje s hudimi napori. Med spoloma, med različno izobraženimi in starostnimi skupinami ni pomembnih razlik. Pri približno 3 % (2,8%) oseb ugotavljamo tvegano stresno vedenje – to so osebe, ki doživljajo stres pogosto ali vsak dan in imajo hkrati hude težave z obvladovanjem stresa ali ga ne obvladujejo.

Celotno poročilo 20. izvedbe raziskave, ki vključuje tudi nekatere primerjave s preteklimi izvedbami, je objavljeno na naslednji povezavi. Rezultati raziskave, predstavljeni v poročilu, so namenjeni strokovnjakom in odločevalcem kot tudi medijem in širši javnosti.

Več o raziskavi SI-PANDA si lahko preberete tudi na naslednji povezavi.

Za dobro javno zdravje
Nalezljive bolezni

Spremljanje okužb s SARS-CoV-2 (covid-19)

Podrobno
Spanje

Prekomerna dnevna zaspanost

Podrobno
Duševno zdravje

Ne molk, ampak ukrepanje

Podrobno