Ravnanje s kuhinjskimi odpadki

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva in drugi odpadki, ki so po svoji sestavi in naravi podobni gospodinjskim. Komunalne odpadke sestavljajo odpadki hrane in ostanki po predelavi hrane (biološki ali organski odpadki), papir in karton, steklo in keramika, kovine, plastične mase, gume, tekstil, les in različni neškodljivi odpadki.

V domači kuhinji nastajajo različni odpadki: steklenice, kozarci, aluminijaste pločevinke in konzerve, plastična embalaža, plastične folije, plastenke, vrečke, časopisi, kemikalije, olja, organski odpadki itd. Naštete odpadke zbiramo ločeno.

Manjši delež – približno tretjino vseh gospodinjskih odpadkov – predstavljajo biološko razgradljivi kuhinjski odpadki.

Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki

Ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki ureja Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS, št. 39/10 in 44/22 – ZVO-2).

Kaj sodi med biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstev?

Med kuhinjske organske odpadke sodijo zelenjavni odpadki (čebulni in krompirjevi olupki, odpadki solate, zelja, korenja, redkve, zelene itd.), olupki in ostanki sadja, kavna gošča in kavni filtri, čaj in čajne vrečke, ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambni izdelki rastlinskega izvora (brez tekočin in embalaže), papirnate vrečke za sadje in zelenjavo, papirnati robčki itd.

Slika 1: Biološko razgradljivi kuhinjski odpadki
vir: https://www.buschsystems.com/resource-center/page/organic-waste-collection-where-it-s-happening-why-it-s-a-good-thing

Kaj povzročitelju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva nalaga zakonodaja?

• povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora hišno kompostirati kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad v hišnem kompostniku, kot prednostnem načinu izbora;
• ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva, ki ne kompostira kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada, sam te odpadke prepuščati izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti;
• povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva mora lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad do hišnega kompostiranja ali prepustitve izvajalcu javne službe hraniti ločeno, tako da se ne mešajo z drugimi odpadki in jih je možno hišno kompostirati ali predelati v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.

Kakšno ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki iz gospodinjstva ni dopustno?

Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se z odpadno vodo odvajajo v javno kanalizacijo, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Prav tako je prepovedana prodaja pripomočkov in naprav za rezanje, drobljenje ali mletje tovrstnih kuhinjskih odpadkov z istim namenom.

Ali je dovoljeno biološko razgradljive kuhinjske odpadke mešati z drugimi odpadki?

Biološko razgradljive kuhinjske odpadke iz gospodinjstva je prepovedano mešati z mešanimi komunalnimi odpadki in ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov, razen z zelenim vrtnim odpadom.

Kaj odlagamo v posode za biološke odpadke (posode za ločeno zbiranje organskih odpadkov, ki jih namesti izvajalec javne službe, so običajno rjave barve s prostornino od 80-240 litrov) ali na kompostni kup?

V posode za biološke/organske odpadke ali na kompostni kup, odlagamo vse prej naštete kuhinjske organske odpadke iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad (rože, pokošena trava, listje, rezano grmičevje in veje, plevel, ki ne semeni, stara zemlja lončnic in podobno, gnilo sadje, lesni pepel, stelja malih rastlinojedih živali).

Kaj v posode za biološke odpadke ali na kompostni kup ne sodi?

V posode za biološke/organske odpadke/ali na kompostni kup ne sodijo:

• steklo, plastika, keramika, kovine, barve, laki, olja, tekstil, usnje, guma, pluta, cigaretni ogorki, plenice, higienski vložki, tapete, revije, povoščen papir, kozmetika, zdravila, kamni, pesek, keramika, porcelan, kemikalije, baterije, pepel, saje, vrečke iz sesalcev za prah, smeti, ki jih pometemo in žagovina obdelanega lesa ter materiali, ki se v naravi ne razgradijo;
• kosti, meso in mesni izdelki ter maščobe; le-te lahko prevzame podjetje, ki se ukvarja z zbiranjem in odstranjevanjem živalskih stranskih produktov;
• mrtve živali, izločki domačih živali in ljudi.

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov?

Če jih zbiramo ločeno, bomo dosegli manjšo količino odpadkov na odlagališču in s tem podaljšanje njegove življenjske dobe, manj organskih odpadkov na odlagališču pa pomeni tudi manj toplogrednih plinov. Zbrane organske odpadke bodo predelali v kompost in ga na ta način vrnili v naravni snovni krog, s tem pa bomo posledično preprečili oziroma zmanjšali onesnaževanje narave.

Nasveti za domačo kuhinjo

• poskrbimo, da bo organskih kuhinjskih odpadkov čim manj: to dosežemo s skrbnim načrtovanjem nabave in porabe živil ter pravilnim načinom shranjevanja in priprave le-teh;
• zagotavljajmo sprotno odstranjevanje kuhinjskih organskih odpadkov, ločeno od ostalih;
• za zbiranje organskih kuhinjskih odpadkov v kuhinji uporabljajmo posode s pokrovom, z vloženo biorazgradljivo vrečko za enkratno uporabo – posode vzdržujmo in čistimo redno;
• organskih kuhinjskih odpadkov nikoli ne odvržemo v nerazgradljive plastične vrečke;
• odpadno jedilno olje ne sodi med organske kuhinjske odpadke: olje, ki smo ga uporabili za cvrtje, zbirajmo v posebni posodi in ga oddajamo v zbirni center za odpadke. Z ustrezno predelavo lahko iz olja pridobimo gorivo za avtomobile – biodiesel in energent, uporaben za ogrevanje prostorov. Kot sestavina se lahko dodaja v procesu kompostiranja, možno pa ga je tudi rafinirati v različne druge proizvode;
• kupujmo izdelke z manj embalaže – s tem bomo zmanjšali količino nepotrebnih embalažnih odpadkov;
• neorganske odpadke odvajamo v skladu z navodili lokalnega javnega podjetja za ravnanje z odpadki, v zbirnih centrih in ekoloških otokih pa lahko odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, odlagamo ločeno po skupinah:
  • steklo: očiščene steklenice, kozarci za konzerviranje, steklenice za parfume in kozmetiko, druge votle steklene posode (brez pokrovčkov in/ali zamaškov);
  • papir: časopis, odpadna embalaža iz papirja, kartona, lepenke, knjige, zvezki, telefonski imeniki, prospekti, kartoni, katalogi, revije, pisemski in ovojni papir;
  • kovino: očiščene pločevinke, očiščene konzerve, pločevinke od pijač (iz aluminija in bele pločevine), pločevinasta posoda (ponve, lonci), pločevinaste igrače, alu-folija, drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina);
  • tekstil;
  • embalažo iz plastičnih mas: očiščene PE, PET in PVC plastenke, plastični kozarci, plastične vrečke, kozarci od jogurta, posode od margarine in podobno;
  • zdravila, ki jim je pretekel rok, sodijo med nevarne odpadke in jih zato ne mečemo v smeti. Lahko jih oddamo nazaj v lekarno, v akciji organiziranega zbiranja nevarnih odpadkov ali v najbližjem zbirnem centru za odpadke. Slednje velja tudi za pralna in druga sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi ter ostale ostanke kemikalij;
• po ravnanju z odpadki ne pozabimo na higieno rok*!

*Pomen umivanja rok domači kuhinji 

Viri:

1. Republika Slovenija. Statistični urad. Okolje. Odpadki. Aktualni podatki. Pridobljeno 31.1.2023 s spletne strani: Odpadki (stat.si)
2. Eurostat Statistic Explained. Municipal waste statistic. Pridobljeno 31.1.2023 s spletne strani: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Municipal_waste_statistics
3. Republika Slovenija Gov.si. Okolje in prostor. Odpadki. Vrste odpadkov. Pridobljeno 31.1.2023 s spletne strani: https://www.gov.si/teme/vrste-odpadkov/#e60946
4. Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur.l.RS, št. 39/10 44/22– ZVO-2)