Pogosta vprašanja in odgovori o zaščiti pred komarji

Kako se zaščitimo pred piki komarjev?

Piki komarjev so neprijetni, na mestu vboda nastane srbeča oteklina in rdečina. Število komarjev in pikov zmanjšamo s preventivnimi ukrepi:

• Odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja (v okolici bivališč, na vrtovih, na pokopališču, …) in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, npr. vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače, …. Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo. Pravilno odlagajmo odpadke (tako, da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine.
• Nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan/zvečer. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.
• Uporabljajmo sredstva za zaščito proti komarjem (repelente) in pri tem dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca. Repelente nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od 2 mesecev, nosečnice in doječe matere.
• Izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja.
• Preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem (komarnikov).

Ali so sredstva za zaščito pred komarji (repelenti) varna?

Vedno izbiramo uradno potrjene repelente in jih uporabljamo po navodilu proizvajalca in glede na individualne posebnosti uporabnika. Med stranskimi učinki uporabe repelentov se pojavljajo zlasti draženje kože in morebitne alergije.

Kaj je najhujša mogoča posledica pika komarja pri nas? Se razmere poslabšujejo z novimi vrstami komarjev? Kje je najhuje in kaj je najhuje?

Kar se tiče nalezljivih bolezni, domači navadni komarji prenašajo virus Zahodnega Nila, drugih bolezni, ki jih prenašajo komarji, v Sloveniji zaenkrat ni. Geografsko je okužba teoretično možna povsod, kjer so prisotni komarji; okužbe s tem virusom smo do sedaj potrdili v različnih regijah Slovenije. Najhujša, a redka posledica okužbe z virusom Zahodnega Nila je bolezen, ki vključuje prizadetost osrednjega živčnega sistema (najpogosteje kot meningitis ali encefalitis). V zadnjih letih se je pri nas razširil tudi tujerodni tigrasti komar, ki omenjenega virusa ne prenaša, lahko pa prenaša nekatere druge tropske bolezni (glej spodnje vprašanje). Prenosa teh bolezni v Sloveniji zaenkrat ne beležimo, obstaja pa možnost prenosa teh okužb na tigraste komarje s potnika po vrnitvi iz držav, kjer se te bolezni pojavljajo.

Katere bolezni lahko prenašajo komarji?

Domači navadni komarji (rod Culex) lahko prenašajo vročico Zahodnega Nila in japonski encefalitis. Tujerodni komarji (rod Aedes) lahko prenašajo čikungunjo, dengo, okužbo z virusom Zika in rumeno mrzlico. Komarji rodu Anopheles lahko prenašajo malarijo.

Komarji lahko prenašajo tudi nekatere redkejše vročinske bolezni (npr. vročinsko bolezen, povzročeno z virusum Usutu), izpuščajne bolezni s prizadetostjo sklepov (npr. vročico Sindbis) in encefalitise (npr. vzhodni in zahodni konjski encefalitis, kalifornijski encefalitis, encefalitis St. Louis in encefalitis Murray Valley).

Ali se s piki komarjev lahko prenašata hepatitis B in C?

Virusa hepatitisov B in C se ne prenašata s piki komarjev, klopov in drugih insektov, temveč s krvjo, transfuzijo, spolnimi donosi (zlasti hepatitis B).

Ali lahko tudi komarji prenašajo boreliozo? So znaki enaki kot pri klopu? Kakšna verjetnost je za to?

Zaenkrat ni verjetnih dokazov, da bi se lahko Lymska borelioza prenašala tudi preko pikov komarjev ali muh.

Kakšni so simptomi virusa Zahodnega Nila?

Virus Zahodnega Nila (angl. West Nile virus, WNV) se prenaša na človeka večinoma s pikom okuženega komarja. Večina okuženih ljudi ne kaže znakov bolezni (v približno 80 %) ali pa imajo znake podobne gripi, kot so vročina, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter utrujenost (vročica Zahodnega Nila). Približno 1 oseba na 150 razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znaki, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja.

Koliko časa oseba prenaša virus Zahodnega Nila?

Virus je prisoten v krvi 1-3 dni po izpostavitvi, prisotnost vztraja 1-11 dni. Pri ljudeh in drugih sesalcih, na katere se lahko virus Zahodnega Nila prenese (npr. konji), je količina virusa v krvi prenizka, da bi bili učinkovit vir okužbe komarjem in da bi lahko vzdrževali nadaljnji prenos bolezni po tej poti.

Kako poteka zdravljenje virusa Zahodnega Nila?

Blage oblike bolezni ne potrebujejo zdravljenja in se spontano razrešijo. Hude oblike bolezni ponavadi zahtevajo sprejem v bolnišnico. Učinkovitih protivirusnih zdravil ni, zdravljenje je simptomatsko t. j. z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni in podporno – dajanje zdravil, ki podprejo obolele organske sisteme.

Zakaj je v Sloveniji prepovedano uničevanje komarjev, medtem ko v drugih EU državah ni?

Prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom, da se zmanjša njihovo število. Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oz. na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.). Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oz. upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do sedaj ni bilo. Posamezni primeri obolelih z virusom Zahodnega Nila še ne predstavljajo izbruha. V lanski sezoni smo okužbo z virusom Zahodnega Nila potrdili pri zgolj 5-ih bolnikih. Od septembra do konca novembra 2018 so bile testirane vse enote darovane krvi, nobena ni bila pozitivna, kar potrjuje redkost te bolezni.

V Sloveniji trenutno ni dovoljena oz. je prepovedana raba insekticidov za zatiranje komarjev na prostem, saj za tovrstno rabo pri nas insekticida nimamo registriranega. V primeru registracije zatiranje komarjev ne bo prepovedano.

Zakaj se predpisi ne spremenijo oz. prilagodijo, ko je komarjev preveč, ali se poišče optimalna rešitev za odstranjevanje komarjev?

Kot je navedeno že zgoraj, se bodo insekticidi v zunanjem okolju uporabljali, če bo prišlo do izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Insekticidi za zatiranje komarjev ali njihovih ličink bi bili po morebitni registraciji sicer dostopni na trgu. Njihova uporaba, dokler so komarji le nadležni in se zaradi njih ne pojavi izbruh bolezni pri ljudeh ali živalih, pa strokovno ni upravičena. V primeru izredne situacije, kot je izbruh bolezni, pa ima država zakonsko možnost za hiter nadzor nad komarji z namenom zamejitve bolezni.

Kdaj, če sploh, bi lahko DDD služba (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija) organizirala uničevanje komarjev?

V Sloveniji trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. DDD služba bo lahko organizirala uničevanje komarjev, ko bodo uradno registrirani insekticidi za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oz. na prostem. Storitev bo dostopna na trgu. V primeru izbruha bolezni se bo obseg dezinsekcije določil na državni ravni.

Kakšna so zdravstvena tveganja pri zapraševanju komarjev?

V primeru, da bi bilo ob izbruhu bolezni, ki jo prenašajo komarji oz. v primeru nevarnosti za javno zdravje potrebno zatirati odrasle komarje, tveganj za zdravje ob doslednem upoštevanju navodil pri aplikaciji insekticidnega proizvoda (npr. zadrževanje v prostorih z zaprtimi okni) načeloma ne bi bilo. V primeru izpostavljenosti insekticidnemu proizvodu pa so tveganja za zdravje možna in odvisna od ravni izpostavljenosti ter od določenega proizvoda. Proizvod z insekticidno snovjo, ki se za zatiranje odraslih komarjev v nekaterih državah pogosto uporablja (deltametrin), bi npr. ob krajši izpostavljenosti lahko povzročil draženje kože in dihal (npr. poslabšanje astme), mravljinčenje, srbenje, pekoč občutek na koži, odrevenelost, glavobol in omotico, v primeru nesreče in posledične izpostavljenosti zelo velikim odmerkom pa tudi hude okvare živčevja in zastoj dihanja.

Ali obstaja kakšna možnost za iztrebljanje/zmanjševanje zaroda komarjev?

Obstajajo tako imenovani larvicidi, ki delujejo na ličinke komarjev. V Sloveniji so registrirani larvicidi za uporabo v zunanjem okolju, ki pa imajo določene omejitve uporabe.

Potujem v Grčijo, kjer svarijo pred virusom Zahodnega Nila. Kako se lahko zaščitim, kako nujna je ta zaščita, kako resno je stanje, in za katere ostale države je zaščita potrebna?

Virus Zahodnega Nila sodi v družino flavivirusov in se pojavlja predvsem v območjih tropskega in zmernega podnebja. Razširjen je tudi v nekaterih državah južne, vzhodne in zahodne Evrope,  v zadnjih dvajsetih letih je bilo največ primerov v Romuniji, sredozemskih državah in ob izlivu reke Volge v južni Rusiji. V lanskem letu so na območju Evrope in sosednjih območij primere beležile naslednje države (razvrščene po številu zabeleženih primerov od največjega do najmanjšega): Italija, Srbija, Grčija, Romunija, Madžarska, Izrael, Hrvaška, Francija, Turčija, Avstrija, Bolgarija, Češka, Slovenija, Kosovo in Ciper. Okužbe s tem virusom se pojavljajo tudi v Združenih državah Amerike in Kanadi.

Virus se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja. Večina ljudi po vbodu okuženega komarja ne zboli, saj okužba v približno 80% poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Manjši del okuženih zboli s kratkotrajno vročinsko boleznijo (s povišano telesno temperaturo, slabim počutjem, glavobolom, izpuščajem in bolečinami v mišicah in sklepih). Zelo redko (v manj kot 1%) pa lahko okuženi razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčevja. Zdravljenje je simptomatsko, specifičnih protivirusnih zdravil ni.

Najbolj učinkovit ukrep za zmanjšanje tveganja okužbe na območju, kjer kroži virus Zahodnega Nila, je preprečevanje pikov komarjev. Svetujemo, da zlasti v času največje aktivnosti komarjev (zjutraj in pozno popoldan/zvečer) nosimo oblačila, ki pokrijejo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), ter uporabljamo sredstva, ki odganjajo komarje (repelente). Z uporabo mrež proti komarjem preprečujemo vstop komarjem v notranje prostore.