»A preden se osredotočimo na uporabo pametnih telefonov in računalnikov pri naših otrocih, je potrebno, da odrasli najprej sami pri sebi razmislimo, kakšen odnos imamo do digitalnih naprav, kako jih uporabljamo ter kaj si želimo za naše otroke. Postavimo si lahko sledeča vprašanja: govorimo po telefonu, medtem ko vozimo avto? Je telefon prva stvar, ki jo zjutraj vzamemo v roke, in zadnja stvar, ki jo zvečer odložimo iz rok? Gledamo v ekran in odgovarjamo na elektronsko pošto, medtem ko se pogovarjamo s svojim otrokom, namesto da bi ga gledali v oči? Objavimo veliko družinskih in otrokovih fotografij na družbenih omrežjih? Je televizija doma vedno prisotna v ozadju? Smo na telefonu, ko pridemo po otroka v šolo? Kako pogosto damo otroku v roke tablico, da imamo pet minut miru?« predlaga Franja Gros, psihologinja in svetovalka iz celjske ambulante Logout – centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. »Na spletu je veliko vsebin, ki otroka pritegnejo in mu jemljejo pozornost, hkrati pa lahko pri določenih posameznikih povzročijo zasvojenost; od video iger, družbenih omrežij, spletnih iger na srečo in športnih stav, spletne pornografije, informacij in še bi lahko naštevali. Zasvojenost najlažje prepoznamo po tem, da posameznik motivacijo, pozornost in čas preusmeri z drugih področij na digitalne tehnologije. Občutno se zmanjšajo čas, pozornost, zanimanje in motivacija na ostalih področjih, kot so šola (velikokrat pade šolski uspeh), druženje z vrstniki, hobiji, ali druga področja, ki so prej za otroka bila pomembna. Ne samo zasvojenost, pač pa tudi prekomerna uporaba digitalnih naprav ima lahko posledice: od prekomerne teže zaradi zasedenosti in pomanjkanja gibanja, lahko se pojavijo težave z očmi, glavoboli/migrene, ter nespečnost oziroma slabša kvaliteta spanja kot posledica modre svetlobe. Posledice so lahko tudi na psihološkem nivoju: od občutka dolgčasa brez digitalnega stimulusa, težave s pozornostjo in koncentracijo, stres, pomanjkanje empatije, nižje zadovoljstvo in dobro počutje. Prekomerna uporaba družbenih omrežij je lahko povezana tudi z duševnim zdravjem mladih, in sicer z depresijo, tesnobo in slabšo telesno samopodobo. Te težave pa lahko za seboj pri določenih posameznikih posledično povzročijo tudi druga tvegana vedenja,« pojasnjuje Franja Gros.
Pri otrocih oziroma mladostnikih, ki imajo nenadzorovan dostop do spleta (predvsem preko pametnih telefonov), je ključno, da se doma z njimi čim več pogovarjajo o spletnih aktivnostih; kaj mladostnik počne na spletu, ali igra starosti primerne video igre ali uporablja družbena omrežja in kako to vpliva nanj. Preveriti je tudi treba, če se je morda znašel v krogu spletnega nasilja (ta je danes predvsem nad dekleti zelo razširjen). Smiselna so tudi vprašanja o počutju otroka, ko uporablja splet (predvsem družbena omrežja), ali je zadovoljen, ga kaj skrbi, ima kakšno neprijetno izkušnjo. »Čeprav ni vedno lahko, je vseeno prav odpreti pogovor o vsebinah, katerim je otrok in mladostnik na spletu izpostavljen (npr. pornografija, nasilje, itd.) in kako to vpliva na njegovo duševno zdravje. Redni pogovori in medsebojno zaupanje so nujni za vzpostavitev dobrega odnosa med starši in otroki. Otrok se bo staršem lažje zaupal in prišel po pomoč, če se bo na spletu zapletel, če ve, da ni ‘tabu‘ tem in da mu zato starši posledično ne bodo samo odvzeli telefona ali računalnika. Brez predhodnih pravil oziroma dogovorov in pogovorov ter v strahu pred kaznovanjem, se bo otrok zelo težko zaupal staršem,« meni psihologinja Franja Gros. Priporočeno je, da imamo jasna družinska pravila oziroma dogovore glede uporabe naprav (kdaj, koliko časa, katere aplikacije, spletne strani, prioritete, posledice, itd.) ter občasne digitalne poste brez naprav. Včasih mladostniki (in tudi odrasli) uporabljajo naprave kot beg pred težavami in stiskami na drugih področjih v življenju. V tem primeru lahko nenaden in nenapovedan odvzem naprave pri mladostniku še poglobi stisko, ki jo doživlja. Zato je toliko bolj pomembno, da ima družina pravila oziroma dogovore, ne pa da ukrepa z zgolj nenadnim odvzemom naprave in brez drugih intervencij, ko gre nekaj narobe. »Predvsem pa je pomembno, da starši oziroma družina otroka spodbuja in motivira k drugim aktivnostim in preživljanju prostega časa z veliko gibanja brez informacijskih tehnologij,« je še poudarila Lucija Beškovnik, specialistka javnega zdravja, iz Območne enote Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Leta 2014 so v mednarodno raziskavo HBSC (Health Behaviour in School Aged Children), s katero spremljamo z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, zajeli tudi vprašanje o igranju računalniških igric med 11-, 13- in 15- letniki. Po podatkih za Slovenijo računalniške igrice med tednom igra približno 78 odstotkov 11-, 13- in 15- letnikov, med vikendi pa kar 83 odstotkov, med njimi je več fantov kot deklet in največ 15-letnikov. Približno 3 odstotki 13-letnikov in 4 odstotki 15-letnikov igrajo igrice 7 ur na dan ali več. Rezultati druge raziskave, ki so jo opravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje v sodelovanju z Mladinskim združenjem Brez izgovora, so pokazali, da 2,5 odstotka slovenskih osmošolcev ustrezata diagnozi zasvojenosti z računalniškimi igrami. Pretirano igranje računalniških iger je bolj tipično za fante kot za dekleta, omenjeni posamezniki pa pričnejo igrati računalniške igre prej kot ostali (pri povprečni starosti 5,5 let) in igrajo bistveno več kot ostali (med delovnimi dnevi 5,4 ure na dan, ob sobotah in nedeljah pa v povprečju 6,9 ur dnevno).
***
Dodatne informacije:
- Lucija Beškovnik, dr. med., specialistka javnega zdravja, Območna enota Celje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, E: lucija.beskovnik@nijz.si, T: 03 42 51 194
- Franja Gros, univ. dipl. psih., Logout – Center pomoči pri prekomerni rabi interneta, Ulica XIV.divizije 14, 3000 Celje, E: franja.gros@logout.si, T: 031 832 646
- Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana
- Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572
- pr@nijz.si. www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ
