V uvodnem nagovoru je vodja Oddelka za nenalezljive bolezni NIJZ OE Maribor Christos Oikonomidis, dr. dent. med., specialist javnega zdravja povzel nekatere kazalnike duševnega zdravja odraslih prebivalcev Podravja. Predstavil je tudi krepitev mreže virov pomoči ter na pobudo NIJZ OE Maribor v letošnjem letu ustanovljeno Mrežo za duševno zdravje v Podravju, katere namen je povezovanje služb za pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju v regiji in s tem krajšanje marsikatere ovire v komunikaciji in sodelovanju.
V uvodnem strokovnem sklopu so sodelavci Centra za duševno zdravje odraslih Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor predstavili različne oblike pomoči in pomen povezovanja služb s skupnostjo. Danilo Švarcl, dipl. zn. je predstavil storitve CDZO in še v letu 2026 načrtovano kadrovsko širitev. Glede na število prebivalcev na območju, ki ga pokriva ZD Maribor je bilo izpostavljeno, da so potrebe po timih še večje. Martin Gselman, dr. med., spec. psihiatrije je predstavil delo na področju preprečevanja in zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog ter projekt POT, ki je usmerjen v podporo, ozaveščanje in timsko delo za preventivo. Del predstavitve so namenili skupnostni psihiatrični obravnavi, ki temelji na celostni in kontinuirani podpori čim bližje domu posameznika. Simona Pirnat, dipl. del. ter. je predstavila pristop, ki zahteva sodelovanje zdravstvenih ustanov, centrov za socialno delo, nevladnih organizacij, svojcev in drugih pomembnih oseb. Predstavljeni primeri so pokazali, da lahko obisk posameznika v njegovem domačem okolju razkrije okoliščine, ki jih v ambulanti ni mogoče v celoti prepoznati.
Ana Ramovš, dr. med., spec. z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je spregovorila o duševnem zdravju družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. To so ljudje, ki skrbijo za bolne, starejše ali invalidne svojce, prijatelje in druge bližnje. Njihova vloga je pogosto zahtevna, zato je pomembno, da ob skrbi za druge ne pozabijo na lastno zdravje in dobro počutje. Predavateljica je poudarila razliko med zdravo požrtvovalnostjo in škodljivim žrtvovanjem ter izpostavila pomen krepitve različnih vidikov skrbi zase. Prav tako kot neformalni oskrbovalci morajo tudi strokovni delavci, ki nudijo pomoč osebam s težavami v duševnem zdravju, morajo prepoznati svoje meje in si dovoliti poiskati pomoč, ko jo potrebujejo. V ta namen so udeleženci izvedli tudi praktično vajo Skrb zase.
Hermina Nur, univ. dipl. psih. iz združenja ŠENT je predstavila pomen povezovanja pri delu z osebami s težavami v duševnem zdravju. Duševna motnja lahko poleg zdravja prizadene tudi socialno mrežo, ekonomsko varnost in samopodobo posameznika. Zato je za učinkovito podporo nujno usklajeno delovanje različnih služb, vključevanje uporabnikov v odločanje ter sodelovanje s svojci. Pomembna dela procesa sta tudi psihoedukacija in zmanjševanje stigme, ki ljudem pogosto otežuje iskanje pomoči in ponovno vključevanje v okolje.
Metka Levart, dipl. m. s. iz patronažnega varstva Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor je predstavila izzive, s katerimi se srečujejo pri podpori ljudem v domačem okolju. Pri nosečnicah in ženskah po porodu se lahko duševne stiske povezujejo s pomanjkanjem podporne mreže, stresom, občutki krivde in drugimi življenjskimi okoliščinami. Pri starejših so v ospredju med drugim depresija, demenca, posledice obdobja po covidu in obremenjenost svojcev. Predstavitev je poudarila pomen zgodnjega prepoznavanja stisk, sodelovanja z osebnimi zdravniki ter večje podpore neformalnim oskrbovalcem.
O povezavi med brezposelnostjo in duševnim zdravjem so spregovorile predstavnica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Suzana Butolen, univ. dipl. soc. del. in predstavnici podjetja Procall Špela Cvilak, inž. med. kom. in Nike Mlakar, ekon. teh. Zaposlitvena rehabilitacija posameznikom omogoča prepoznavanje lastnih zmožnosti ter postopno vračanje v delovno okolje ob ustrezni podpori in prilagoditvah. Izkušnja osebe, ki se je po uspešni poklicni rehabilitaciji zaposlila, je pokazala, da vrnitev na delo pomeni veliko več kot pridobitev zaposlitve. Prinaša tudi občutek pripadnosti, vključenosti in priložnost, da posameznik prepozna, kaj zmore.
Špela Jovan, univ. dipl. soc. del. iz združenja Ozara Slovenija je predstavila vlogo stanovanjskih skupin v lokalnem okolju. Te ljudem s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo podporo pri bivanju in organizaciji vsakdanjega življenja, omogočajo razvijanje samostojnosti in avtonomije. Njihov namen ni zgolj reševanje stanovanjskega vprašanja, temveč tudi ohranjanje dostojanstva, spodbujanje samostojnega življenja in vključevanje v lokalno skupnost. Pomembno je sodelovanje z drugimi organizacijami in svojci, kadar si tega uporabniki želijo, ter usklajeno ukrepanje v kriznih situacijah.
Strokovno srečanje NIJZ OE Maribor je poudarilo, da varovanje duševnega zdravja presega meje posamezne ustanove ali strokovnega področja. Za učinkovito podporo so ključni sodelovanje različnih služb, prepoznavanje potreb v vsakdanjem okolju, skrb za tiste, ki pomagajo drugim, ter aktivno vključevanje oseb z lastno izkušnjo v iskanje rešitev.
