Požarni javljalniki rešujejo življenja

Kakšne požarne javljalnike izberemo?

Požarni javljalniki se ločijo glede na:

• to, kaj zaznajo (dim, povišano temperaturo);
• način napajanja (zamenljive in nezamenljive baterije);
• način opozarjanja (zvočni ali svetlobni signal in vibriranje).

Med požarnimi javljalniki se najpogosteje uporabljajo javljalniki dima, ki se glede na način delovanja delijo na:

• optične oziroma fotoelektrične, ki zaznavajo večje delce dima, npr. pri tlenju;
• ionizacijske, ki so bolj občutljivi na manjše delce, npr. v plamenskih požarih.

Za uporabo v stanovanjskih objektih se priporočajo optični javljalniki dima, saj povzročajo manj lažnih alarmov. Pri nakupu preverimo, ali ima požarni javljalnik oznako CE in oznako evropskega standarda EN 14604.

Za osebe z okvaro sluha je priporočljiva namestitev javljalnikov, ki na nevarnost opozarjajo s svetlobnim alarmom (utripajočo lučjo) in vibriranjem ali prenosom opozorila na telefon.

Kam namestimo požarne javljalnike?

Število požarnih javljalnikov je odvisno od velikosti hiše ali stanovanja in razporeditve prostorov. Namestimo jih na hodnik v bližino spalnic ali prostora, kjer nekdo spi, in v vsako nadstropje večnadstropne hiše, tudi v klet. To podvoji možnosti, da se bomo ob sprožitvi zvočnega alarma javljalnika iz stavbe uspeli rešiti živi, če pride do požara ponoči.

Požarne javljalnike vedno namestimo v skladu z navodili proizvajalca. Neprimerna mesta za namestitev javljalnikov so v neposredni bližini štedilnika, kurilnih in grelnih naprav ter naprav, pri delovanju katerih nastaja para, toplota ali dim.

Če imamo doma kurišče ali gorilno napravo, je treba namestiti tudi javljalnike ogljikovega monoksida (CO) (EN 50291), npr. v prostor s kaminom, plinskim grelnikom, štedilnikom, pečjo na drva in premog, v kurilnico, kopalnico s plinskim gorilnikom, garažo, v bližino dimnika ipd. Namestimo jih tudi v vsakem nadstropju in v prostorih, kjer se dlje časa zadržujemo (spalnice, kuhinja, dnevna soba).

Vzdrževanje požarnih javljalnikov

Pri preizkušanju in vzdrževanju javljalnikov dosledno upoštevamo navodila proizvajalca. Njihovo delovanje preverimo vsak mesec in po daljši odsotnosti tako, da pritisnemo na testni gumb. Če požarni javljalniki niso pravilno nameščeni ali vzdrževani, ne bodo pravilno delovali, nam pa bodo dajali lažen občutek varnosti.

Baterije v javljalniku zamenjamo po navodilih proizvajalca ali ko nas zvočni alarm opozori, da so prazne. Najbolje je uporabljati javljalnike na baterije z dolgo življenjsko dobo, drugače pa je treba baterije zamenjati vsaj enkrat na leto. Da ne pozabimo, to naredimo npr. vsako jesen, hkrati ko premaknemo uro na zimski čas.

Tudi javljalniki imajo omejen rok uporabe. Po kolikšnem času jih je treba nadomestiti z novimi, je navedeno v navodilih proizvajalca.

Če pride do požara, čim prej zapustimo stavbo

Če se sproži požarni javljalnik ostanemo mirni in preverimo, v katerem prostoru je dim oziroma ogenj. O nevarnosti obvestimo ostale osebe v stanovanju in poskrbimo za otroke.

Z ročnim gasilnikom začnemo gasiti požar le, če je v začetni fazi in če gašenje za nas ne predstavlja nevarnosti.

Če požara ne moremo pogasiti, se evakuiramo. Stavbo zapustimo hitro, vendar ostanemo mirni in hodimo pazljivo.

Preden odpremo vrata, s hrbtno stranjo roke preverimo vrata, kljuko in režo okrog vrat. Če so topla ali če se pod vrati vali dim, jih ne odpiramo, temveč uporabimo drug izhod.

Če do izhoda lahko pridemo le skozi območje dima, se plazimo po tleh ob steni, ker je čistejši zrak vedno pri tleh. Ko zapustimo prostor, za seboj zapremo vrata, da preprečimo širjenje požara. Za reševanje iz večstanovanjske stavbe nikoli ne uporabimo dvigala, temveč se umaknemo po stopnicah.

Na dogovorjenem mestu zunaj stavbe preverimo, ali smo zbrani vsi člani družine. Ko smo enkrat zunaj, tam tudi ostanemo. Šele ko smo zunaj na varnem, telefoniramo z mobilnega telefona ali od soseda v drugi stavbi na številko za klic v sili 112. Če koga pogrešamo, to takoj povemo gasilcem.

Če nam zagori obleka, pravilno ukrepamo:

1. Ustavimo se. Tek razpihuje plamene in povzroči, da je gorenje še močnejše.
2. Vržemo se na tla in si pokrijemo obraz.
3. Povaljamo se spredaj in zadaj, da pogasimo gorečo obleko.
4. Ko smo zunaj na varnem, opekline hladimo s čisto mrzlo vodo vsaj 20 minut. Če so opekline obsežne ali globoke, je potreben pregled pri zdravniku.

Če zaradi ognja ostanemo ujeti v enem od prostorov, zapremo vsa vrata. Pod vrata zatlačimo brisače ali oblačila, da preprečimo vdiranje dima v prostor. Nos in usta prekrijemo z vlažno krpo, da zaščitimo dihala pred dimom. Če nimamo telefona in ne moremo poklicati pomoči, počakamo ob oknu in mahamo na pomoč s svetlo krpo ali s svetilko.

Vnaprej se pripravimo na morebitni požar

Pripravimo načrt za reševanje iz stavbe in ga vadimo

Načrt za reševanje vsaj dvakrat letno vadimo z družino. Pri tem bi morali stavbo zapustiti v manj kot dveh minutah, saj je v primeru resničnega požara včasih to ves čas, ki ga imamo na voljo, da varno zapustimo hišo. V ta namen narišemo enostaven načrt svojega doma, na katerem predvidimo vsaj dva izhoda v sili iz vsake sobe. Če živimo v večstanovanjski stavbi, med požarom ne uporabimo dvigala, temveč se umaknemo po stopnicah. Med vajo posnemamo realne situacije in jih rešujemo, npr. vrata se ne dajo odpreti, ker so zatrpana, zmanjka elektrike ipd.

To je tudi priložnost, da starejšim otrokom razložimo, kako je treba pravilno ravnati, če bi njihova obleka začela goreti in vadimo z njimi.

V družini se dogovorimo, kdo od odraslih bo poskrbel za posameznega otroka in kje se bomo zbrali zunaj doma, npr. pri drevesu, ob ograji, na vogalu ulice ipd. Starejše otroke poučimo, da zvočni alarm požarnega javljalnika pomeni, da je treba takoj oditi iz stavbe na dogovorjeno mesto.

Vsi člani družine, tudi otroci, morajo poznati telefonsko številko za klic v sili 112 in domači naslov. Otroke poučimo, da so gasilci prijatelji, pred katerimi se ne smejo skrivati.

Nevarnost za nastanek požara doma lahko zmanjšamo

Doma lahko zmanjšamo nevarnost požara tako, da redno pregledujemo in smo pazljivi pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči ipd.), ki so pogosti povzročitelji požarov, če ne delujejo pravilno. Pogost vzrok za požar je tudi dotrajana, poškodovana ali preobremenjena električna napeljava. Odkrite napake je treba čim prej odpraviti.

V kuhinji

Med kuhanjem se ne ukvarjamo z drugimi opravili, ki nam odvračajo pozornost. Vroče pečice in kuhalnih plošč ne puščamo brez nadzora odrasle osebe.

Če se olje v ponvi preveč segreje ali celo zagori, ne smemo prilivati vode. Ponev takoj pokrijemo s pokrovko in jo pustimo pokrito, kuhalno ploščo pa izklopimo.

Predmetov, ki se lahko vnamejo, kot so kuhinjske krpe, papirnate brisače, plastične škatle, lesene žlice ipd., ne puščamo v bližini kuhalnih plošč, še posebej če delujejo na plin.

Kuhinjsko napo redno čistimo, da odstranimo maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filtri ne zadržujejo maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

Male gospodinjske aparate, kot so opekači, grelniki vode, kuhalni lonci ipd., izklopimo, ko jih ne uporabljamo. Če smo odsotni dalj časa, jih izklopimo tudi iz električnega omrežja.

Sveče

Sveče so eden najpogostejših vzrokov za požare v gospodinjstvu, zato razmislimo o uporabi sveč brez plamena, ki delujejo na baterije.

Če uporabljamo običajne sveče, jih namestimo na podstavke, izdelane iz negorljivih materialov, ki so stabilni in se ne prevrnejo zlahka. Goreče sveče postavimo na tak prostor, kjer niso dosegljive otrokom ali hišnim ljubljenčkom, in so vsaj 1 meter oddaljene od zaves, časopisov in drugih predmetov, ki bi lahko zagoreli.

Gorečih sveč ne puščamo brez nadzora odrasle osebe niti za kratek čas. Preden zapustimo prostor, vse sveče ugasnemo.

Vžigalniki in vžigalice

Vžigalnike in vžigalice hranimo zunaj dosega otrok tako, da jih otrok ne vidi in mu niso dostopne. Otroke poučimo, naj nam takoj povedo, če morda naletijo na pozabljen vžigalnik ali vžigalice.

V bivalnih prostorih ne kadimo, zlasti če smo utrujeni, jemljemo zdravila, zaradi katerih smo zaspani, ali smo v postelji. Za odlaganje cigaretnih ogorkov in pepela uporabimo pepelnike iz negorljivih snovi. Pepel in ogorke zavržemo v smeti šele, ko so popolnoma ohlajeni, še bolje je, če jih prej navlažimo.

Litij-ionske baterije

Litij-ionske baterije se nahajajo v mobilnih telefonih, prenosnih in tabličnih računalnikih, električnih skirojih ipd. Tovrstne naprave shranjujemo na sobni temperaturi, zaščitene pred mehanskimi poškodbami in vremenskimi vplivi ter stran od gorljivih in vnetljivih predmetov.

Pri polnjenju elektronske naprave vedno uporabljamo polnilnik, ki ga priloži proizvajalec. Naprava in polnilnik med polnjenjem ne smeta biti v bližini predmetov, ki lahko zagorijo, ali založena z njimi.

Naprav ne polnimo ponoči. Polnimo jih le, ko smo prisotni v prostoru in jih med polnjenjem večkrat preverimo.

Kamin

Pred začetkom kurilne sezone naj strokovnjak pregleda in očisti dimnik ter kurišče kamina, s čimer bo zagotovljena njegova varna uporaba.

Preden v kaminu zakurimo, moramo premakniti vse gorljive predmete najmanj en meter stran od kamina.

V kaminu ne kurimo papirja ali svežih smrekovih vej, ki ob stiku z ognjem povzročijo oblak isker, ki se lahko razširijo v bivalni prostor in povzročijo požar.

Preden gremo spat ali se odpravimo od doma, se prepričamo, da je ogenj v kaminu ugasnil.

Ročni gasilni aparat – gasilnik

V stanovanju je priporočljivo imeti ročni gasilni aparat – gasilnik. Namestimo ga v kuhinji, v nadstropju hiše, kurilnici, garaži in delavnici. Gasilnik naj bo na vidnem in dostopnem mestu v bližini vrat, vendar zunaj dosega otrok ter stran od peči in ogrevalnih naprav. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih.