Med 8. in 10. septembrom 2026 je Nacionalni inštitut za javno zdravje v Ljubljani gostil eno največjih dosedanjih konferenc mreže HEPA Europe.
Na konferenci se je zbralo 428 udeležencev iz 44 držav, program pa je obsegal 220 samostojnih znanstvenih in strokovnih prispevkov ter 25 simpozijev. Konferenca je tako presegla dosedanje rekorde tako po številu udeležencev kot po obsegu strokovnega programa.
Še pomembneje pa je, da je HEPA Europe 2026 ustvarila prostor za tisto, kar je za nadaljnji razvoj področja telesne dejavnosti za zdravje ključno: tesnejše povezovanje politik, raziskovanja in prakse. Prav ta povezava je bila ena od rdečih niti treh konferenčnih dni in tudi ena najpomembnejših zapuščin dogodka.
Konferenca je letos potekala pod naslovom Green Pathways to Health oziroma Zelene poti do zdravja. Osrednja tema je povezovala zelene površine in druga podporna okolja s paradigmo 24-urnega gibalnega vedenja ter iskala celostne, trajnostne in pravične rešitve za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni in krepitev zdravja.
V ospredju je bilo vprašanje, kako okolja, v katerih živimo, delamo, se učimo in preživljamo prosti čas, vplivajo na dnevno gibalno vedenje (telesno dejavnost, sedentarno vedenje in spanje). Zelene površine lahko spodbujajo telesno dejavnost, zmanjšujejo sedentarnost, podpirajo duševno zdravje, zmanjšujejo stres in prispevajo h kakovostnejšemu spancu. Zato njihovo vključevanje v prostorsko in urbano načrtovanje ni le okoljsko vprašanje, temveč tudi pomemben javnozdravstveni ukrep.
Prvi konferenčni dan je otvoril prof. Mark Nieuwenhuijsen iz Barcelona Institute for Global Health (ISGlobal), Španija, kjer vodi pobudo za urbano načrtovanje, okolje in zdravje ter raziskovalni program na področju podnebja, onesnaženosti zraka, narave in urbanega zdravja. S predavanjem From Evidence to Practice: Facilitators and Barriers je odprl vprašanje prenosa znanstvenih dokazov v konkretne ukrepe za bolj zdrava urbana okolja. Razprava se je nato nadaljevala v okviru okrogle mize, ki je bila letos prvič vključena v program konference HEPA Europe. Ta novi format je omogočil bolj neposreden dialog med raziskovalci, strokovnjaki iz prakse in oblikovalci politik o tem, kako znanje o vplivu zelenih površin, aktivne mobilnosti in urbanega okolja učinkoviteje prenesti v politike, konkretne ukrepe in vsakdanje življenje prebivalcev.
Osrednje sporočilo je bilo jasno: za zdravje posameznika niso pomembne le njegove odločitve. Pomembno je tudi, ali okolje omogoča, da hoja, kolesarjenje, in druge oblike gibanja in druge zdrave izbire postanejo dostopne, varne in samoumevne vsem prebivalcem Evrope.
Temu je sledil bogat program simpozijev, ustnih predstavitev, posterjev in srečanj delovnih skupin HEPA Europe. Že prvi dan je jasno pokazal eno ključnih vrednosti konference: za učinkovite spremembe se morajo srečati raziskovalci, strokovnjaki iz prakse in oblikovalci politik.
Drugi dan je osrednje predavanje prof. Željka Pedišića s School of Public Health, University of Hong Kong, predsednika International Network of Time-Use Epidemiologists (INTUE), Advances in Time-Use Epidemiology, odprlo širši pogled na telesno dejavnost in zdravje skozi perspektivo celotnega 24-urnega dne. Sodobno razumevanje zdravja presega vprašanje, ali smo dovolj telesno dejavni. Pomembno je, kako razporedimo vseh 24 ur dneva med telesno dejavnost različnih intenzivnosti, sedentarno vedenje in spanje, ter kako se ta vedenja med seboj povezujejo. Prav ta koncept 24-urnega gibalnega vedenja je bil eden osrednjih vsebinskih stebrov letošnje konference.
Predstavljeni so bili novi raziskovalni pristopi, intervencije, digitalne rešitve, programi in politike, skupno vprašanje pa je ostajalo enako: kako kakovostne znanstvene dokaze prenesti v rešitve, ki delujejo v resničnem življenju.
Tretji dan je osrednje predavanje dr. Maje Simoneti z Inštituta za politike prostora (IPoP), krajinske arhitektke in strokovnjakinje za prostorsko, urbano in krajinsko načrtovanje, Beyond Silos: Building Healthy Places Together, ponovno povezalo raziskovanje, prakso in politike ter poudarilo pomen medsektorskega sodelovanja pri oblikovanju zdravih okolij.
Njeno sporočilo se je neposredno navezalo na osrednjo temo konference: zdrava okolja lahko gradimo le, če presežemo sektorske meje. Zelene in javne površine niso zgolj prijeten dodatek mestom, temveč del infrastrukture za zdravje. Način, kako jih načrtujemo, upravljamo in povezujemo, vpliva na možnosti za hojo, kolesarjenje, igro, druženje in vsakodnevno telesno dejavnost.
Zaključni dan je pogled usmeril tudi v prihodnost HEPA Europe ter v vprašanje, kako v naslednjem desetletju še učinkoviteje povezovati kakovostne raziskovalne dokaze, oblikovanje politik in njihovo implementacijo v praksi.
Pomemben del HEPA Europe 2026 se je dogajal tudi zunaj konferenčnih dvoran.
Udeležencem smo želeli Slovenijo predstaviti kot državo, v kateri telesna dejavnost, neokrnjena narava, kultura in druženje niso le teme strokovnega programa, temveč tudi del načina življenja. Ljubljana je bila za takšno konferenco tudi sama po sebi pomemben del zgodbe, saj njena zelena območja, pešcem in kolesarjem namenjene površine in usmerjenost v trajnostno mobilnost omogočajo neposredno izkušnjo okolja, ki lahko podpira bolj aktiven življenjski slog.
Jutranje aktivno spoznavanje zelenega Tivolija, druženje na slovenskem večeru z glasbo, plesom in elementi slovenske kulturne dediščine so med udeleženci naleteli na izjemno dober odziv. Za nekaj ur niso bili več le gostje mednarodne konference, ampak so lahko Slovenijo tudi doživeli.
Prav kulturni in družabni program je skupaj z gostoljubjem domačih organizatorjev pomembno prispeval k temu, da so številni udeleženci konferenco opisovali kot posebno in celovito izkušnjo.
Organizacija tako velikega mednarodnega dogodka je zahtevala tesno sodelovanje številnih posameznikov, institucij in sektorjev.
Ob Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri pripravi in izvedbi konference sodelovali Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Pomemben del partnerstva so predstavljale akademske in raziskovalne ustanove: Številne članice Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport, Zdravstvena fakulteta, Pravna fakulteta; Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju ter Urbanistični inštitut Republike Slovenije.
Konferenco so s svojim sodelovanjem in podporo soustvarjali tudi Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, Športna unija Slovenije, Turizem Ljubljana, Slovenska turistična organizacija in Ljubljanski potniški promet.
Ta široka mreža partnerjev ni bila pomembna le za uspešno izvedbo dogodka. Med večmesečnimi pripravami so se oblikovale nove povezave in okrepila obstoječa sodelovanja med institucijami, ki lahko tudi po zaključku konference pomembno prispevajo k razvoju področja telesne dejavnosti za zdravje v Sloveniji.
Prav zgodbo tega sodelovanja povzema tudi promocijski film HEPA Europe 2026, ki je bil premierno predstavljen ob otvoritvi konference in prikazuje širino partnerstva, skupno vizijo ter okolje, v katerem je konferenca nastajala.
Takšno povezovanje je nujno, saj telesne dejavnosti za zdravje ne more učinkovito naslavljati en sam sektor. Potrebujemo z dokazi podprte javnozdravstvene ukrepe, zdravstveni sistem, ki telesno dejavnost prepoznava kot pomemben del preventive in klinične obravnave, šport in stroko, ki znanje prenašata v prakso, akademsko in raziskovalno okolje, ki ustvarja nova znanja, ter prostorsko, okoljsko in prometno načrtovanje, ki ljudem omogoča, da jso zdrava gibalna vedenja lažja, varnejša in dostopnejša izbira.
Posebna zahvala gre tudi številnim prostovoljcem, brez katerih tako obsežen program ne bi potekal tako gladko. S svojo prisotnostjo, odzivnostjo in pripravljenostjo pomagati so skrbeli za usmerjanje udeležencev, podporo posameznim programskim sklopom ter številne manj vidne, vendar za dobro organizacijo ključne naloge.
Pomemben del njihovega prispevka so bili tudi aktivni odmori, ki so med intenzivnim strokovnim programom udeležence povabili h gibanju in tako na zelo praktičen način udejanjali eno osrednjih sporočil konference. Konferenca o telesni dejavnosti je tako tudi v praksi ostala aktivna.
HEPA Europe 2026 se je po treh intenzivnih dneh zaključila. Partnerstva, ideje in povezave, ki so ob njej nastali ali se še okrepili, pa ostajajo.
Prav v tem je morda njena najpomembnejša zapuščina. Rekordna konferenca v Ljubljani ni bila le tridnevno stičišče evropskega strokovnega in znanstvenega dogajanja, temveč je ustvarila tudi novo izhodišče za tesnejše povezovanje raziskovanja, politik in prakse na nacionalni in mednarodni ravni. Hkrati je okrepila temelje za nadaljnje skupno delo pri razvoju področja telesne dejavnosti za zdravje ter ustvarjanju bolj aktivne, zdrave in podporne Slovenije.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
Z znanjem do boljšega zdravja.
