Povezovanje in sodelovanje za podporo in pomoč ljudem v stiski v Savinjski regiji se nadaljuje

10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora. Samomor je v svetu in tudi v Sloveniji še vedno velik javnozdravstveni problem. V letu 2025 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 336 ljudi, 261 moških in 75 žensk; stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je znašala 15,77 (24,3 za moške in 7,1 za ženske), kar je najmanj v preteklih desetih letih. Desetletni trend nakazuje upadanje oziroma stagnacijo samomorilnega količnika.

V letu 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 54 ljudi, štirikrat več moških kot žensk (44 moških in 10 žensk). V obdobju od 2016 do 2025 je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo skupno 564 ljudi (448 moških in 116 žensk) ali povprečno 56 ljudi vsako leto.

Stopnja samomora (število samomorov na 100.000 prebivalcev) je v letu 2025 v Savinjski regiji znašala 20,6 in je bila višja od slovenskega povprečja, na tretjem mestu takoj za Posavjem (21,1) in Podravjem (20,8). Stopnja samomora v Savinjski regiji je v posameznih letih med 2016 in 2025 nihala, je pa v tem desetletju glede na pretekla desetletja še dodatno upadla.

Slika 2: Stopnja samomora (število samomorov/100.000 prebivalcev), po spolu, po letih v obdobju 2016–2025, Savinjska statistična regija (Vir: Baza umrlih NIJZ).

Stopnja samomora narašča s starostjo, najvišja je bila v skupini ljudi, starih 65 let in več. V vseh starostnih skupinah je bila stopnja samomora višja med moškimi kot ženskami, z izjemo najmlajše starostne skupine od 0 do 19 let, v kateri je bila višja med dekleti kot fanti.

»Savinjska regija je bila desetletja med slovenskimi regijami z najvišjo stopnjo samomora. Pred 25 leti smo na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (takratnem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje) opravili prvo analizo samomora v Savinjski regiji, ki je pokazala, da smo v desetletnem obdobju od leta 1990 do leta 1999 zaradi samomora izgubili 903 ljudi ali povprečno 90 ljudi vsako leto. Leta 2001 smo rezultate predstavili strokovni javnosti, ki je soglasno podprla potrebo po skupnem ukrepanju na tem področju. Ustanovili smo neformalno Skupino za preprečevanje samomora in krepitev duševnega zdravja regije Celje Tu smo zate, v katero se je postopoma vključilo več kot dvajset strokovnjakov iz zdravstvenega in socialnega varstva, šolstva, nevladnih organizacij in lokalne skupnosti s Celjskega ter širše. Pričeli smo s skupnim delom in sledili skupnim ciljem. Ob pomoči lokalnih in regionalnih medijev smo skrbeli za redno ozaveščanje javnosti, izvedli smo več kot 120 izobraževanj za različne strokovne skupine; na OE Celje NIJZ smo omogočili delovanje skupine za samopomoč za ljudi z depresijo in anksioznostjo, leta 2010 pa odprli psihološko svetovalnico Tu smo zate za odrasle v stiski. Svetovalnica deluje še danes, in sicer v okviru mreže 19 svetovalnic Centra Posvet, ki deluje pod okriljem Slovenskega združenja za preprečevanje samomora. Pred 25 leti smo na celjski enoti NIJZ razvili tudi preventivni program za mladostnike To sem jaz, ki je na voljo vsem slovenskim mladostnikom in se nenehno nadgrajuje v skladu z njihovimi potrebami. Naše delo na področju preprečevanja samomora in krepitve duševnega zdravja je bilo ves čas podprto s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Ministrstva za zdravje,« je to obdobje delovanja povzela prim. Nuša Konec Juričič, dolgoletna vodja regijske skupine za preprečevanje samomora in vodja Enote za nenalezljive bolezni Območne enote Celje NIJZ.

V naslednjem desetletju, od 2000 do 2009, je v Savinjski regiji zaradi samomora umrlo 814 ljudi. Znižanje stopnje samomora, ki je je sovpadalo z omenjenimi in mnogimi drugimi aktivnostmi na različnih nivojih, je bilo posledica prepleta številnih dejavnikov. Hkrati je bilo dodaten motiv za nadaljevanje skupnega dela na tem področju. Posamezni člani regijske skupine so intenzivno sodelovali s kolegi na nacionalnem nivoju. Marca 2018 je Državni zbor sprejel prvi Nacionalni program za duševno zdravje za obdobje 2018–2028, ki so ga pripravili strokovnjaki v skupini pod vodstvom takratne državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje, zdravnice Jožice Maučec Zakotnik. Med šestimi prednostnimi področji tega programa je tudi področje preprečevanja samomora. »Smo že v osmem letu izvajanja nacionalnega programa MIRA in njegovega zadnjega akcijskega načrta za obdobje 2025–2028. Delo na področju preprečevanja samomora se usklajuje in nadgrajuje v okviru medsektorskega programskega odbora za to področje na nacionalni ravni, posredno pa tudi v vseh ostalih odborih in skupinah, saj je samomorilno vedenje kompleksen pojav, v katerem se prepletajo številni in raznovrstni dejavniki tveganja ter varovalni dejavniki,« pove prim. Nuša Konec Juričič.

V vseh devetih območnih enotah NIJZ delujejo koordinatorji za duševno zdravje. Njihovo delo je prvenstveno namenjeno spodbujanju sodelovanja vseh ključnih deležnikov na področju duševnega zdravja ter povezovanju le-teh v t. i. regijske mreže za duševno zdravje. Na ta način lažje in hitreje odkrivajo stanje in potrebe prebivalcev v lokalnih okoljih in se nanje tudi uspešneje odzivajo. »Z regijsko koordinacijo področja duševnega zdravja se tako nadaljuje in nadgrajuje delo, ki smo ga vzpostavili v celjski regiji že leta 2001. Znižanje samomora v regiji v obdobju 2016–2025 v primerjavi s preteklimi desetletnimi obdobji nas utrjuje v prepričanju, da skupaj moramo in zmoremo. Samomor je odziv človeka na intenzivno, boleče čustveno doživljanje, primerljivo s hudo fizično bolečino, ki ga človek skuša prekiniti. Smrt zaradi samomora je nenadna, nepričakovana in močno pretrese ožje ter širše okolje umrlega. Naša želja in cilj sta, da nihče, ki je v stiski, ne bi ostal brez podpore in strokovne pomoči. Pri tem mislimo tudi na vse tiste, ki žalujejo za človekom, ki je umrl zaradi samomora,« je dodala prim. Nuša Konec Juričič.

V Savinjski regiji so ljudem v psihični stiski na voljo različni viri pomoči in podpore. Ključno je, da sta z njimi seznanjeni tako splošna kot strokovna javnost. Prva zato, da bi pomoč in podporo zase ali bližnjega poiskali dovolj zgodaj, še preden se težava prevesi v bolezen ali postane neobvladljiva, strokovna javnost pa zato, da človeku omogoči podporo, ki najbolj odgovarja njegovemu stanju in potrebam. V nujnih primerih, ko je ogroženo življenje, se človeka pospremi v najbližji urgentni center ali v dežurno službo psihiatrične bolnišnice oziroma pokliče na številko 112. Sicer pa se v Savinjski regiji ljudje s težavami lahko obrnejo na izbranega osebnega zdravnika ali pediatra, na centre za krepitev zdravja/zdravstvenovzgojne centre, ki so v vseh zdravstvenih domovih, nadalje na centre za duševno zdravje odraslih v Zdravstvenih domovih Celje, Velenje, Šentjur in Slovenske Konjice ter centre za duševno zdravje za otroke in mladostnike v Zdravstvenih domovih Celje in Velenje. Podporo odraslim v psihični stiski nudijo psihološke svetovalnice Posvet v Celju, Laškem, Mozirju in Velenju, mladostnikom, starejšim od 14 let, pa nudita pomoč tudi svetovalnici Posvet v Celju in Velenju. Za ljudi s kroničnimi težavami v duševnem zdravju so v podporo in pomoč pisarne, dnevni centri in stanovanjske skupine društev Šent in Ozara. Pomoč po izgubi bližnjega zaradi samomora nudijo tudi pri Slovenskem društvu Hospic, ki deluje tudi v Celju in Velenju. Ti in še drugi viri pomoči in njihovi kontakti so objavljeni na spletni strani nacionalnega programa za duševno zdravje MIRA na povezavi www.zadusevnozdravje.si pod zavihkom Kam po pomoč. Tam najdemo preverjene vire strokovne pomoči za celotno Slovenijo in za posamezne regije.